Maturantje, pazite se grških policistov!

novice

Slovenske novice

Uvod I Novice I Konoplja I Klasifikacija drog I Knjižnica I Prosti tek I Aktivist I Forum I Muzikafe I O nas I Pošta


	Tuje novice
	Domače novice

Uvod I Novice I Konoplja I Klasifikacija drog I Knjižnica I Prosti tek I Aktivist I Forum I Muzikafe I O nas I PoštaMaturantje, pazite se grških policistov!

Tudi v Sloveniji se kot v drugih evropskih državah v zadnjem obdobju spreminja odnos do uporabe in posesti prepovedanih drog, zlasti kanabisa - marihuane oziroma trave po domače. V javnosti in prav tako v političnih in celo strokovnih razpravah se pri tem nepravilno uporabljata pojma dekriminalizacija in legalizacija.

Dekriminalizacija na kratko pomeni, da organi pregona določenih dejanj v zvezi z mamili ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje oziroma ta dejanja niso uvrščena v kazenski zakonik, so pa zanje, kot na primer posest in uporaba drog, predvidene druge milejše sankcije, kot so denarne kazni ali opomini.

Legalizacija pa v praksi po meni, da bi bili uporaba in posest mamil v družbi urejeni enako, kot sta urejeni prodaja in uporaba alkohola ali tobaka. Vsakršna legalizacija mamil je v tem trenutku še vedno kršitev konvencij Združenih narodov o mamilih, ki jih je podpisala tudi Slovenija.

Dve vrsti kaznivih dejanj

Naš kazenski zakon loči dvoje kaznivih dejanj v zvezi z mamili - neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili po 196. členu kazenskega zakonika s sankcijo zapora od enega do deset let ter omogočanje uživanja mamil, za kar je zagroženih od treh mesecev do pet let zapora. Navedimo za primer: če v avtomobilu skupina Ijudi kadi marihuano, bo lastnik avtomobila obtožen omogočanja uživanja mamil, saj je priskrbel prostor za uživanje.

Slovenska policija je leta 2001 obravnavala 1537 kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili in ornogočanja uživanja mamil, kar je za 12,2 odstotka več kot leto poprej. Za posest mamil pa so slovenski varuhi postave predlagali sodnikom za prekrške uvedbo kar 4352 postopkov ali skrb zbujajočih 26,8 odstotka več kot leto poprej.

S travo previdno v Evropo

Veliko naših dijakov in študentov hodi na maturantske izlete v tujino, zato si oglejmo, kaj jih utegne pričakati v nekaterih evropskih državah, če jih policija zasači med kajenjem trave, da na kakšno drugo dejanje, ki bi lahko spadalo pod trgovanje z mamili, raje ne mislimo.

Uživanje mamil, prav tako seveda tudi kajenje trave zakonsko prepovedujejo kot kaznivo dejanje v štirih evropskih državah, in sicer v Franciji, na Švedskem in Finskem in v Grčiji. V slednji državi, ki je pogosti cilj slovenskih maturantskih izletov, je za samo uživanje oziroma kajenje trave zagrožena kazen od deset dni do pet let zapora oziroma denarna kazen za nezasvojence. Ti so zakonsko ločeni od zasvojencev, za katere je predvideno obvezno zdravljenje. Grška sodišča so do tistih, ki jih zalotijo prvič, še dokaj usmiljena in jim ponavadi kazen odpustijo, vendar se na to ni dobro zanašati.

Uživanje drog delno prepovedujejo v sedmih evropskih državah, in sicer v Belgiji, na Irskem, v Luksemburgu, na Portugalskem, v Španiji in Veliki Britaniji; tudi na Nizozemskem, ki slovi po svoji toleranci do uživalcev drog, je uporaba mamil na javnih krajih prepovedana, vendar jih preganjajo le v nekaterih mestih. Sodišča v teh državah izrekajo najmanjše možne kazni zlasti za uporabo marihuane, v Veliki Britaniji pa pred samim uživanjem mamil, če ni povezano z drugimi kaznivimi dejanji, velikokrat zatisnejo oči.

Pri nas enake kazni za travo ali heroin

Uživanja mamil zakonsko ne prepovedujejo v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji in Italiji. V sosednji Italiji so uvoz, pridobivanje in posedovanje mamil za lastno uporabo le upravno sankcionirani.

Kazenski postopki se v evropskih državah razlikujejo tudi glede na količino mamil v posesti in glede na vrsto mamila. Znotraj Evrope naj bi veljal dogovor, da se dejanja, storjena v povezavi z uživanjem kanabisa in hašiša, obravnavajo blažje od tistih v zvezi s heroinom, kokainom ali ekstazijem. Seveda so sodišča neodvisna, zato lahko izrekajo strožje in daljše kazni tudi v zvezi z marihuano, saj se vsak kazenski postopek ocenjuje oziroma sodi posebej.

Slovenska zakonodaja, nasprotno, ne loči manj ali bolj nevarnih drog. Zaloteni lahko za preprodajo marihuane dobi višjo kazen kot za preprodajo heroina. Vsa mamila v uredbi oziroma seznamu mamil so enako obravnavana.

Visoke kazni za preprodajalce

Kako različno je urejena zakonodaja v zvezi s preprodajo drog v nekaterih evropskih državah?

V Avstriji je osnovna kazen do osem let zapora, za kriminalne združbe pa do 15 let. Imajo tudi določene tako imenovane velike količine, za katere so predpisane višje kazni. Za take, na primer, veljajo: marihuana nad 20 gramov THC, več kot pet gramov heroina, nad 15 gramov kokaina in več kot 30 gramov ekstazija. V Grčiji je za preprodajo manjših količin mamil za osebno rabo zagrožena kazen do šest mesecev zapora (te večinoma izrekajo zasvojencem, ki prodajajo drogo, da bi zaslužili za svoj odmerek), za večje količine pa od pet do 20 let zapora.

Na Nizozemskem ločijo mednarodno in domače trgovanje z mamili. Tam so za preprodajo opiatov in kokaina, povzemamo po Reviji za kriminalistiko in kriminologijo, zagrožene kazni do 22 let zapora, za trgovanje z marihuano pa do 13 let.

V Italiji je za preprodajo heroina in kokaina zagrožena kazen od osem do 20 let zapora, za kanabis pa od dve do šest let.

V Veliki Britaniji lahko prekupčevalci heroina, opija, LSD, MDMA (ekstazija) dobijo celo dosmrtno ječo, za preprodajo marihuane pa je zagrožena kazen do 14 let zapora.

Različen odnos do marihuane

V zvezi s konopljo, marihuano oziroma travo in njenim takšnim ali drugačnim statusom v Evropi imajo posamezne države vsaka svojo kaznovalno politiko. V večini prepovedana dejanja v zvezi s preprodajo kanabisa kaznujejo z denarno ali nizko zaporno kaznijo.

Na Nizozemskem se prodaja, izdelovanje in posedovanje več do 30 gramov kanabisa kaznuje z enim mesecem zapora ali denarno kaznijo do približno 500.000 naših tolarjev, za posedovanje več kot 30 gramov pa je zagrožena kazen do dve leti zapora. Pregon se do posesti petih gramov izvaja zelo redko, v razglašenih coffe shopih pa prodaje do pet gramov niti ne sankcionirajo.

Kanabis v medicinskih namenih pogosto uporabljajo kot sredstvo za lajšanje kroničnih bolečin z multiplo sklerozo in aidsom ter pri bolnikih, ki se zaradi raka zdravijo s kemoterapijo. Glede medicinske uporabe konoplje je najnaprednejša Kanada, klinične in laboratorijske raziskave pa izvajajo tudi v ZDA. V nekaterih evropskih državah, Nemčiji, Švici, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji (pa tudi v Sloveniji) je bilo v zadnjem obdobju več pobud za njeno medicinsko uporabo.

Kljub nekaterim pozitivnim učinkom marihuane so ameriški raziskovalci v letih 1997 do 2000 ugotovili, da dolgotrajni uživalci trave na testih spomina in koncentracije dosegajo slabše rezultate kot tisti. ki je niso nikoli uživali ali so jo kadili manj kot deset let. To je zlasti pomemben podatek za ZDA. kjer marihuano enkrat na teden uživa sedem milijonov liudi.

Vsekakor bo treba status marihuane oziroma trave urediti z vrha navzdol, morebiti celo s spremembo mednarodnih konvencij, ne pa z uličnimi shodi.

Jure Vest

Več:	Tedenska tribuna, priloga dnevnika Slovenske novice, 15. junij 2002

Pri mnogih boleznih deluje blagodejno, vendar jo bolniki uživajo na skrivaj - Nedelo, 28. september 2003

Moral sem podpisati, da ne bom užival marihuane - Nedelo, 28. september 2003

Uredbe o gojenju navadne konoplje tudi letos še ne bo - Konoplja.org, 3. junij 2003

Drugi Marihuana marš v Ljubljani - Nedelo, 11. maj 2003

Ko sem prespala noč, sem mislila, da sem umrla in odšla v nebesa - Nedelo, 23. februar 2003

Intervju z g. Janezom Drnovškom, Ona, priloga Dela, 26. november 2002

Posvet o medicinski konoplji - Klinični center, Ljubljana, 18. november 2002

Kajenje marihuane povzroča tudi bolezni - Dnevnik, 12. avgust 2002

Cestni referendum - Mladina, 17. julij 2002

Kreft za legalizacijo mehkih drog - 24ur.com, 15. julij 2002

Kako pravilno varovati kanabis? - Nedelo, 7.julij 2002

Maturantje, pazite se grških policistov! - Slovenske novice, 15. junij 2002

Pridelovalci konoplje slavijo - Delo, 7. junij 2002

V ZDA delijo marihuano kar zastonj - Delo, Sobotna priloga, 1. junij 2002

Konoplja proti ekcemu - ONA, 28. maj 2002

Kar je za nunca, to ni za junca - Nedelo, 20. januar 2002

Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

gostujemo na