|
|
|
|
| |
| Uvod
I Novice
I
Konoplja I Klasifikacija
drog I Knjižnica
I Prosti
tek I Aktivist
I Forum
I Muzikafe
I O
nas I Pošta V ZDA delijo marihuano kar zastonj
|
|
| |
Tinca
Štokojnik: Dekriminalizacija kanabisa
Če ste se začudeno namrščili, niste edini.
Omenjeni urad (znan tudi kot Drug Enforcement Administration
ali krajše DEA) je ena najbolj zagnanih organizacij na svetu,
ko gre za iztrebljanje drog. V nasprotju z mnogimi evropskimi
državami z enako ihto spravljajo za zapahe tako uživalce kot
preprodajalce marihuane (znane tudi kot kanabis). Dolgo so se
tudi upirali tistim zagovornikom zelene droge, ki so trdili,
da se lahko kanabis uporablja v zdravstvene namene. Na koncu
so se vdali pritisku in se novembra leta 2000 odločili, da bodo
zadevo sami preizkusili. Zato so šefi pri DEA odobrili začetek
za to agencijo zelo nenavadnega programa. 60 kalifornijskim
bolnikom z aidsom, ki so se prijavili za poskusne zajčke v študiji
o moznih pozitivnih učinkih kanabisa, so dali na voljo kanabis,
ljubeče vzgojen pod nadzorom DEA.
Tavžentroža
Kanabis se je tako rekoč od prazgodovine uporabljal za lajšanje
najrazličnejsih tegob. Nekatera ljudstva si z njim ze tisočletja
pomagajo ob menstruacijskih in celo porodnih bolečinah. Danes
ga pogosto uporabljajo bolniki z aidsom za izboljšanje teka,
ki ga izgubijo zaradi zdravil. Zgodbe o tem, da bolniki z rakom
manj bruhajo po kemoterapiji, če si prižgejo kakšen joint, se
širijo vsaj od sedemdesetih let. Takrat so to menda odkrili
za rakom oboleli nekdanji hipiji, ki so v cvetočih šestdesetih
dobro spoznali učinke marihuane. Bolniki z glavkomom pravijo,
da zmanjšuje pritisk v očesu. Marihuana naj bi tudi blažila
tresavico in bolečine v mišicah, zato jo radi uporabljajo nekateri
bolniki z multiplo sklerozo in cerebralno paralizo. Epileptikom
menda preprečuje napade. Ker kanabis pri uživalcih zbuja dobro
voljo, nekaterim resno obolelim predstavlja tudi psihološko
olajšanje. Včasih se kot tegobe, ki jih omili ali odpravi kanabis,
omenjajo tudi srbečica, artritis, depresija, migrene...
Takšni seznami bolezni so seveda povzročili veliko zanimanje
farmacevtske industrije. Prva zdravila, ki vsebujejo kanabinoide
- aktivne sestavine kanabisa - so na trgu že od osemdesetih
let dalje. Toda bolnikom niso prevec všeč, saj imajo neprijetne
stranske ucinke. Pravijo, da so od tablet dolgo in neobvladljivo
omamljeni. Pri kajenju sta absorpcija in učinkovanje THC (tetrahidrocanabinola,
aktivne učinkovine kanabisa) bolj postopna. Podjetja zdaj eksperimentirajo
s spreji za nos, ki bi učinkovali počasneje.
Nevarnosti
Čeprav se kanabis uporablja kot zdravilo že od časa egipčanskih
faraonov, pa je danes že govoriti o tem nevarno. Zdravniki,
ki so seznanjeni s pozitivnimi učinki marihuane, bi v tako rekoč
vseh drzavah lahko prišli v resne težave, če bi jo predlagali
svojim bolnikom, saj je to navajanje k jemanju drog.
Še pogosteje pa zdravniki ne verjamejo štorijam o zdravilnih
učinkih kanabisa. Margaret Haney, profesorica psihiatrije na
newyorški univerzi Columbia, ki se ukvarja s proučevanjem učinkov
marihuane pri bolnikih z aidsom, je ena od takšnih skeptikov.
Na vprašanje, ali podpira medicinsko uporabo marihuane, odgovarja:
"Nisem proti uporabi marihuane kot zdravila. Ampak preprosto
nimamo še dovolj podatkov o njeni učinkovitosti."
Ross Thomas, odvetnik iz Indianapolisa in član organizacije
NORML
(National Organization for the Reform of Marijuana Laws ali
Nacionalne organizacije za reformo zakonov o marihuani), se
takim argumentom posmehuje: "Študije delajo že leta, in njihovi
zaključki so skoraj vedno enaki. Ampak vedno se najde kdo, ki
bo večno zahteval vedno nove študije!"
Mnoge zdravnike pa seveda skrbijo stranski učinki marihuane.
Med doslej najbolj proučevanimi je rak na pljučih, ki ga lahko
povzroči prekomerno kajenje (10 ali več pokajenih cigaret marihuane
na teden, kot so ugotovili na ameriškem Nacionalnem inštitutu
za rak). Niso izključene tudi druge kadilske bolezni, kot so
bronhitis ali astma. Pretirano uživanje marihuane lahko povzroči
spremembe v delovanju moških in ženskih hormonov. V nekaterih
uživalcih marihuana povzroča občutke tesnobe, strahu ali paranoje.
Zmanjšuje koncentracijo in upočasni dojemanje novih informacij,
kar je sploh lahko nevarno pri udeležbi v prometu.
Še vedno zadržani
Takšne in podobne argumente so večkrat ponovili tudi sodniki
ameriškega vrhovnega sodišča. Maja lani so razsodili, da se
podporna združenja pacientov ukvarjajo z ilegalno dejavnostjo,
če za potrebe svojih članov gojijo in delijo kanabis za lajšanje
bolečin. S tem so še poglobili absurdnost ameriških zakonov,
ko gre za obravnavanje medicinske uporabe kanabisa. Posamezne
ameriške države imajo namreč pravico, da same dovolijo takšno
uporabo. Takšnih držav je trenutno devet. Toda zvezni zakoni
to prepovedujejo na celotnem ozemlju ZDA. Zato se dogaja, da
v teh devetih državah ameriška zvezna policija aretira bolnike,
ki si z dovoljenjem svoje države s kanabisom lajšajo bolečine.
Dogajanje okrog medicinske uporabe kanabisa je v ZDA zelo živahno.
Med najpomembnejšimi razlogi za to je dejstvo, da imajo Američani
eno najbolj restriktivnih zakonodaj, ko gre za droge. Zato je
prepričevanje vlade in sodstva, da imajo nekatere droge lahko
tudi pozitivne učinke, toliko težje. V državah s tradicionalno
bolj liberalnim pristopom so zadeve drugačne. Soseda Amerike,
Kanada, je lani postala prva država, ki je legalizirala uporabo
kanabisa v medicinske namene, sicer pod strogim državnim nadzorom.
To pomeni, da država od izbranih gojiteljev odkupi ves pridelek
kanabisa in ga nato deli tistim, ki ga potrebujejo pri zdravljenju.
V Evropi še vedno raziskujejo možno uporabnost kanabisa pri
zdravljenju. Na Nizozemskem na primer v okviru ministrstva za
zdravje, socialo in šport od lani deluje Urad za medicinski
kanabis. V Nemčiji podobno kot v ZDA nekatere dežele eksperimentirajo
z medicinsko uporabo kanabisa, čeprav je sam kanabis še vedno
prepovedana droga. Kljub razmeroma počasnemu raziskovanju terapevtskih
učinkov kanabisa pa so evropske države manj stroge pri obravnavanju
uživalcev kanabisa. Zaenkrat samo štiri države Evropske unije
- Finska, Francija, Grčija in Švedska - še niso dekriminalizirale
uporabe kanabisa. Uživalce kanabisa torej pošljejo v zapor.
V ostalih pa navadno policija uživalcem zaseže drogo, uživalce
pošlje na posvet z zdravnikom, pogosto pa morajo tudi plačati
globo.
Slovenija šele začenja
"Dekriminalizacija kanabisa - to je za Slovence isto kot legalizacija.
Znane informacije še niso toliko prodrle v javnost, da bi ljudje
znali ločevati te zadeve. Če bi omenil medicinsko uporabo konoplje,
bi se spet oglasil dosti velik delež populacije, ki bi nasprotoval
'legalizaciji' konoplje," pravi Matej Košir, višji svetovalec
pri vladnem Uradu
za droge. Košir opozarja, da je uživanje kanabisa
pri nas dekriminalizirano že od sedemdesetih let dalje. Toda
kanabis je v naši zakonodaji še vedno uvrščen v prvo skupino
nedovoljenih drog. To pomeni, da je uporaba dovoljena izključno
v zdravstveno-raziskovalne in v učne namene. Samo uživanje je
prepovedano.
Če bi torej slovenski zdravnik svojemu pacientu priporočil marihuano,
bi tvegal hujše sankcije kot bolnik, ki bi jo po njegovem nasvetu
kadil. "To je potem napeljevanje na uživanje drog," razlaga
Košir. "Tako da lahko edino neformalno, glede na svoje vedenje,
znanje, informacije, ki jih ima, priporoča pacientom, naj poskusijo."
Toda to ne pomeni, da pri nas nihče ne uporablja kanabisa za
lajšanje bolezni. "Je kar nekaj pacientov z multiplo sklerozo,
tudi z astmo, ki dnevno uporabljajo kanabis, da si z njim lajšajo
bolečine. Tisti, za katere vemo, so pri tem tudi uspešni," pravi
Košir. 25. februarja je bila v Bruslju mednarodna konferenca
o kanabisu, na kateri je sodeloval tudi predstavnik slovenskega
Urada za droge. Na konferenci so ugotovili, da raziskave o medicinski
uporabi kanabisa že potekajo, vendar jih mora biti še več. Udeleženci
so zato sklenili, da bodo intenzivno razvijali mrežo strokovnjakov
iz vseh držav, ki si bodo tako lahko izmenjavali informacije.
Slovenija se v to zaenkrat ne more vključiti, ker se pri nas
nihče odkrito ne ukvarja z raziskovanjem zdravilnih učinkov
kanabisa. Na vprašanje, ali že ima kakšna imena zdravnikov ali
raziskovalcev, ki so se obrnili na Urad za droge, se Košir v
zadregi zasmeje: "Odkrito povedano, tudi če bi jih imeli, bi
jih skrivali tako kot največjo tajno nase države. Taki ljudje,
ki se bodo s tem ukvarjali, so zelo dragoceni in jih ne bi vnaprej
izpostavljali. Bo čas prinesel svoje, obljubim." Košir pravi,
da navezujejo stike na medicinski fakulteti. Tam bi radi našli
študente, ki bi se že skozi seminarske naloge, diplomska dela
in podobno začeli ukvarjati z raziskovanjem učinkov kanabisa
pri zdravljenju določenih bolezni. "Delamo dolgoročno, da bi
se vzpostavil sistem in da bi tudi študij to sprejel kot podpanogo
medicine, navezujemo stike z vsemi inštituti, klinikami, za
katere je pač znano, da bi uporabljali to kot možnost zdravljenja
svojih pacientov - Onkoloski inštitut, Protibolečinska ambulanta,
Združenje za multiplo sklerozo pa Zveza za cerebralno paralizo..."
Toda na združenjih bolnikov bolezni, pri katerih se uporablja
kanabis za zdravljenje, o tem ne vedo nič. Jože Primožič, sekretar
Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček, pravi, da spremlja
strokovno literaturo o cerebralni paralizi, pa še nikoli ni
zasledil kakšnega članka o kanabisu kot terapevtskem pripomočku.
"Toda osebno sem za legalizacijo, ne samo v zdravstvene namene,"
pravi. Dr. Ana Marija Keršič, zdravnica pri društvu Sonček,
ve za možnost zdravljenja s kanabisom, vendar pravi, da se "pri
nas to nič ne uporablja". Na vprašanje, če bi sama kanabis predpisala,
pa odgovarja: "Če bi na pediatrični kliniki to dovolili, potem
ja. Pri nas se pač predpisuje samo to, kar je doktrina." Štefan
Kušar, vodja komunikacij in razvoja pri Združenju multiple skleroze
Slovenije, pa je s potencialnimi pozitivnimi učinki kanabisa
pri bolnikih z multiplo sklerozo dobro seznanjen. Pravi pa,
da še nihce ni z njimi vzpostavil stika v zvezi s tem. "Naše
uradno stališče je, da nismo odklonilni, ampak malce zadržani,"
je previden Kušar. Uradno ne vedo za nikogar, ki bi uporabljal
kanabis za zdravljenje, "samo šušlja se o tem".
Prihodnost?
Matej Košir pravi, da je Urad za droge na področju medicinske
uporabe kanabisa buldožer: "Mi rinemo, ostali pa za nami." Vsi
se pač bojijo sankcij, zato je varneje, če daje pobude vladni
urad. "Češ, ne nas grdo gledat, saj Urad za droge nas podpira,
država nas je informirala in spodbudila, da se s tem ukvarjamo!"
se smeje Košir.
Kaže, da je trenutno tudi sicer veliko odvisno od politike.
Ta se tako po svetu kot pri nas nerada ukvarja z drogami, ker
nočejo odganjati volivcev. Zato povsod ponavljajo, da je pred
legalizacijo kanabisa za medicinsko rabo potrebno več raziskav.
Predvsem pa je za politiko pomembno strogo ločevanje legalizacije
kanabisa nasploh in legalizacije za medicinsko uporabo. Povsod
po svetu se vlade boje, da bodo z legalizacijo medicinskega
kanabisa odprli vrata splošnemu nenadzorovanemu uživanju te
droge. Zlorabe so seveda možne, in vsi, ki zagovarjajo medicinsko
rabo kanabisa, nimajo popolnoma nedolžnih namenov. Zaenkrat
edini znani način preprečevanja zlorab je kanadski model: popoln
državni nadzor nad gojenjem kanabisa in njegovim razdeljevanjem.
Od uspeha Kanade na tem področju je tudi v veliki meri odvisno,
kakšen odnos bodo imeli do medicinskega kanabisa drugod.
Pri Uradu za droge jeseni skupaj z nizozemskim Uradom za medicinsko
uporabo konoplje pripravljajo posvet na to temo, na katerega
bodo poskušali povabiti čim več strokovnjakov in združenj pacientov
bolezni, kot so multipla skleroza, cerebralna paraliza, rak...
"Takrat se bo sploh videlo, kakšen je interes stroke v Sloveniji,"
pravi Košir. Zaenkrat pa v Sloveniji prehudega zanimanja za
medicinsko uporabo konoplje ni.
|
| |
| Več: |
Sobotna
priloga, Delo, 1.junija 2002 |
|
| |
|
| Pri
mnogih boleznih deluje blagodejno, vendar jo bolniki uživajo
na skrivaj - Nedelo, 28. september 2003 |
| Moral
sem podpisati, da ne bom užival marihuane - Nedelo, 28. september
2003 |
| Uredbe
o gojenju navadne konoplje tudi letos še ne bo - Konoplja.org,
3. junij 2003 |
| Drugi
Marihuana marš v Ljubljani - Nedelo, 11. maj 2003 |
| Ko
sem prespala noč, sem mislila, da sem umrla in odšla v nebesa
- Nedelo, 23. februar 2003 |
| Intervju
z g. Janezom Drnovškom, Ona, priloga Dela, 26. november 2002 |
| Posvet
o medicinski konoplji - Klinični center, Ljubljana, 18. november
2002 |
| Kajenje
marihuane povzroča tudi bolezni - Dnevnik, 12. avgust 2002 |
| Cestni
referendum - Mladina, 17. julij 2002 |
| Kreft
za legalizacijo mehkih drog - 24ur.com, 15. julij 2002 |
| Kako
pravilno varovati kanabis? - Nedelo, 7.julij 2002 |
| Maturantje,
pazite se grških policistov! - Slovenske novice, 15. junij 2002 |
| Pridelovalci
konoplje slavijo - Delo, 7. junij 2002 |
| V
ZDA delijo marihuano kar zastonj - Delo, Sobotna priloga, 1.
junij 2002 |
| Konoplja
proti ekcemu - ONA, 28. maj 2002 |
| Kar
je za nunca, to ni za junca - Nedelo, 20. januar 2002 |
| |
|
| |
| |
|
Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah.
Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami,
rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih
vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje
in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene
izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli
ilegalne ali legalne droge.
| gostujemo
na |
 |
|
|
|
