|
|
|
 |
| |
| Edini pridelovalec industrijske
konoplje v ZDA |
|
| |
Južna Dakota, ZDA
Leta 2000 sta bila v indijanskem rezervatu Pine Ridge, ki se
nahaja v Južni Dakoti, posejana dva nasada industrijske konoplje,
enega je zasadilo združenje Slim Buttes Land Use Association,
drugega pa družina Alexa Whitea Plumea. Ameriško združenje za
boj proti drogam (DEA) pa je nažalost med svojo oboroženo preiskavo
pridelka zaseglo. Zdaj Alex Plume ostaja edini, ki industrijsko
konopljo goji, oz. jo je vsaj poskušal gojiti. V preteklih dveh
letih je Alex ignoriral zvezne oblasti in na svoji zemlji posadil
konopljo. Obakrat so bile rastline zasežene. Letos konoplja
ponovno uspeva. Vendar tokrat ne zaradi Alexa, temveč zato,
ker so različni dejavniki semena raznesli daleč naokoli 2000
akrov velikega ranča White Plume. Tukaj, v eni izmed najrevnejših
skupnosti v Združenih državah, v eni družini še vedno tli upanje,
da bodo lahko pričeli z legalnim gojenjem industrijske konoplje.
Opišite vaše odraščanje v indijanskem rezervatu Pine
Ridge.
Imam devet bratov in sester. Ko sem odraščal, sem govoril jezik
Lakota, angleščina je bila zame tuj jezik. Angleškega jezika
nisem govoril vse dokler nisem vstopil v četrti razred. Nikoli
nas nisem imel za revne. Vedno smo živeli daleč na deželi. Osnovne
potrebščine za preživetje smo vedno imeli, torej nisem nikoli
vedel kaj je to revščina. Moji starši in stari starši so vedno
gojili najrazličnejše vrste koruze in krompirja, oče in ostali
pa so hodili na lov ter domov prinašali hrano. Ko sem torej
odraščal, nisem nikoli videl moških posedati naokoli. Vedno
so se razdelili v skupine, dva ali štirje ali pet, ter opravljali
dela, kot na primer celomesečno sekanje lesa, da bi se pripravili
na zimo. Vsaki dan so se odpravili gozd, prinesli les, ga zložili,
v glavnem skrbeli so za življenje.
Življenje je bilo naporno tiste davne čase. Svojo hrano si si
moral pripraviti, drugače si stradal. Ni bilo ugodnosti kakor
danes, ko skočiš v trgovino, prideš domov, vržeš nekaj v mikrovalovno
pečico in že lahko uživaš ob hrani. Način mojega odraščanja
je bil popolnoma drugačen od današnjega življenja.
Postali ste ugleden zagovornik legalizacije industrijske
konoplje v Ameriki. Ali je za vas to presenečenje?
Niti ne. Moji starši so umrli in jaz sem najstarejši moški v
naši družini. Že od mladih nog sem moral imeti vodilno vlogo.
Ko sem bil star dvanajst let, sem predstavljal očeta, mater,
starejšega brata, strica, starega očeta in staro mamo, vse to
v eno osebi. Vsi moji bratje in sestre so bili mlajši od mene.
Odraščal sem z vodilno vlogo in morda sem se takrat naučil dobro
sprejemati odločitve.
Sem voditelj. To sem že celo življenje. Tako sem si pridobil
tudi svojo kredibilnost. Sodeloval sem v vseh pogledih v plemenskem
vodstvu. Zadnjih 24 let pa sem tudi predsednik sveta šole. Nisem
kriminalec in tudi nimam nobenih takšnih namenov.
Kaj pomeni industrijska konoplja za ljudstvo Lakota?
Zame osebno predstavlja svobodo. Predstavlja neodvisnost. Predstavlja
način za preživljanje moje družine. Pred časi, Lakota ljudstvo
ni potrebovalo denarja za svoje preživetje. Kar so hoteli pojesti,
so enostavno ubili in sobivali so z svojim okoljem. Danes pa
se je to spremenilo. Za trgovanje potrebujemo denar. Imam veliko
družino in vsi potrebujemo dohodek. V naši celi družini nas
je devet odraslih oseb, ki sobivamo na našem "tiospaye" (zemlja,
ki je v plemenski lasti družine). To je naš klan. Izmed teh
devetih odraslih sta samo dva zaposlena. V rezervatu ne stradamo,
vendar potrebujemo denar. Ta dva zaposlena morata pomagati vsem
nam ostalim, ki nimamo službe. Torej denarja ni veliko. Želeli
bi sami biti sposobni zaslužiti za osnovne življenjske potrebščine.
Kdaj ste prvič odkrili potencialne možnosti, ki jih
nudi industrijska konoplja?
Mnogo naših sorodnikov se je zanimalo za konopljo že leta 1986
ali 87. Najprej se je o teh idejah le govorilo. Naša plemenska
vlada ločuje med industrijsko konopljo in marihuano. Industrijska
konoplja se sme gojiti na tiospayih, kakršen je naš ali pa jo
lahko gojijo združenja.
Vendar temu ni tako. V zadnjih treh letih ste se morali
soočati z DEA.
Če sem leta 2000 zakrivil kriminalno dejanje, bi me morali vtakniti
v ječo. Če se ti zakoni tičejo mene, potem bi mi že zdavnaj
morali soditi, me obtožiti ter me poslati nekam. Vendar so nam
prvo leto pridelek ukradli. Takrat smo ravnokar smo pričenjali
z gojenjem, naša morala je bila visoka in bili smo navdušeni,
dokler ni k nam vdrla DEA, v nas usmerila puške ter nas do smrti
prestrašila. Prišli so sem, mi grozili z orožjem ter ukradli
naš pridelek. In to smatram za teroristično dejanje, ki se je
zgodilo prav tukaj, v tej državi.
Naslednje leto so bili malce bolj civilizirani. Meni in mojemu
bratu Percyu so povedali, da nama grozita dve dosmrtni kazni,
če jim ne dovoliva, da uničijo pridelek. Bilo je zelo ganljivo,
zelo delikatno. Mnogo mož v našem rezervatu je že naveličanih
nenehnega vpletanja zvezne vlade ter njihove stalne nadvlade,
ko prihajajo k nam ter skušajo uničiti naše napore na področju
gospodarskega razvoja. To je bil eden izmed razlogov zakaj sva
se lani z bratom odločila, da podpiševa sporazum ter jim dovoliva
vstop ter uničenje našega pridelka.
Lani so izgubili tožbo proti nam in želijo, da prenehamo z gojenjem.
Zdaj so dobili nalog, ki jim prepoveduje vstop na naše območje.
Skušajo me prepričati, da ne smem gojiti te svete rastline.
To je enostavno neumno. Tega si v svojem jeziku sploh ne morem
razložiti. Nima nobenega smisla.
Vendar sem ravnokar podpisal pogodbo z nekim podjetjem. Želijo
kupiti količino semen, ki smo jih pridelali tukaj. In niso edini.
Dobil sem že več ponudb iz različnih podjetij. Priložnosti se
nam odpirajo.
Ali načrtujete gojenje za letošnje leto?
To leto bomo rastline samo opazovali. Ko so leta 2000 posekali
rastline, so uporabljali mlatilce konoplje, polje pa je ostalo
popolnoma brez semen. Naslednje leto pa je bilo osupljivo, vsake
nekaj centimetrov je vzklila nova rastlina.
Ne bomo se odpovedali svojim sanjam. Svojega vnuka sem že pri
petih letih naučil kako posaditi konopljo in tega ne bo nikoli
pozabil. Ko se danes peljete mimo našega rezervata, ob cesti
raste industrijska konoplja v vsem svojem sijaju in lepoti in
to celo pozimi.
|
| |
|
|
| |
|
| Odločitev
glede konoplje razgalila politične strahove - Ženeva, Švica |
| Skupina
zdravnikov nasprotuje mehčanju zakonov o konoplji - Perth, Avstralija |
| Kanadsko
industrijo konoplje podpira nova zveza - Ottawa, Kanada |
| Čikaška
policija odkrila 10.000 rastlin marihuane na mestnem zemljišču
- Chicago, ZDA |
| San
Francisco o gojenju konoplje za bolnike - San Francisco, ZDA |
| Kajenje
marihuane ne povzroča smrti - Oakland, ZDA |
| Švica
za legalizacijo marihuane - Bern, Švica |
| Član
konzervativne stranke zahteva legalizacijo konoplje - Velika
Britanija |
| Povezava
med konopljo in smrtnostjo zaenkrat le ugibanje - London, Velika
Britanija |
| Vladna
konoplja neprimerna za ljudi - Ottawa, Kanada |
| S
kršitvijo do prepovedi uživanja konoplje - Pariz, Francija |
| Industrija
s konopljo čaka na končni izid - Washington, ZDA |
| Meja
za posedovanje konoplje ni določena - London, Velika Britanija |
| DEA
in zagovorniki konoplje znova v boju - Washington, ZDA |
| Skrbniki
so deklicama dali jesti konopljo - Sydney, Australia |
| Stranka
zelenih pozvala k spremebi zakona o marihuani - Irska |
| Pomota
pri zasegu marihuane - Gulfport, ZDA |
| Zdravnik,
ki uporablja medicinsko marihuano zagovarja svojo profesionalnost
- Oakland, ZDA |
| Edini
pridelovalec industrijske konoplje v ZDA - Južna Dakota, ZDA |
| Belgijski
dobavitelj Omega Pharma je objavil svoje ekskluzivne pravice
za dobavo marihuane nizozemskim lekarnam - Bruselj, Belgija |
| Vse
čestitke za prodajo marihuane v lekarnah - Avstralija |
| Bolniška
sestra simptome astme blažila s konopljo - London, Velika Britanija |
| Belgija
pripravljena na izdajanje konoplje na recept - Bruselj, Belgija |
| Aljaska:
prepoved uporabe konoplje je proti-zakonodajna - Juneau, ZDA |
| V
tretje gre rado - Canberra, Avstralija |
| Sporni
poskusi v zvezi z uporabo konoplje po operacijah - London, Velika
Britanija |
| Nizozemci
bodo predpisovali konopljo - Haag, Nizozemska |
| Kanadska
vlada vzgojila konopljo - Ottawa, Kanada |
| Novi
kanadski zakoni o konoplji bodo povzročili težave - Detroit,
ZDA |
| Profesor
želi zeleno luč za legalno gojenje marihuane - Massachuttes,
ZDA |
| Zadetki
kradejo industrijsko konopljo - Velika Britanija |
| Arnie
podpira legalizacijo konoplje - Kalifornija, ZDA |
| Sintetična
sestavina marihuane zmanjšuje tresenje ter izboljšuje apetit
pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo - ZDA |
| |
|
|
| |
|
|
Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah.
Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami,
rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih
vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje
in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene
izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli
ilegalne ali legalne droge.
| gostujemo
na |
 |
|
|
|
