I. Splošno o uživanju vseh prepovedanih drog

Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog določa, da so uživalci osebe, ki uporabljajo naravne ali sintetične snovi, katere vplivajo na človekovo telesno in duševno zdravje in so opredeljene v posebnem zakonu kot nedovoljene droge.
Uporaba oz. uživanje prepovedanih drog obsega vsakršno jemanje (kajenje, injiciranje,oralna uporaba idr.) prepovedanih drog.
Obravnava uživalcev prepovedanih drog zajema zdravljenje ter reševanje socialne problematike povezane z uživanjem prepovedanih substanc. Pravni red določa predvsem informativne, zdravstveno-vzgojne in svetovalne dejavnosti, zdravljenje, socialno-varstvene storitve in programe za reševanje socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog. Te programe izvajajo pristojna ministrstva.

Uživanje mamil in psihotropnih substanc zakonsko ni prepovedano. Glede na temeljno človekovo pravico do zasebnosti, tega zakon tudi ne more prepovedovati. Ljudje lahko z lastnimi življenji operiramo svobodno, dokler ne posegamo v zasebnost drugih, škodujemo družbi kot celoti in drzavi. Daljše in nekontrolirano jemanje vse večjih količin prepovedanih drog, zloraba, lahko pripelje do hudih zdravstvenih okvar, socialnih problemov (npr.nezmožnost produktivega dela, posledicno brezposelnost), kriminala idr. Vse to šibi kakovost življenja vseh prizadetih in nenazadnje škodi tudi gospodarstvu (MNZ, bilten, 1/1998, st.22;). Zato država skrbi za preprečevanje in zmanjševanje prepovedanih drog z ukrepi na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva. Z zdravljenjem in rehabilitacijo odvisnikov pa poskuša zmanjšati škodo zaradi zlorabe prepvedanih drog.3

II. Uživanje konoplje

1.Samo uživanje konoplje torej zakonsko ni prepovednao. Ni ne kaznivo dejanje ne prekršek. Vendar je potrebno upoštevati, da ima uporabnik med uživanjem konopljo še vedno v svoji posesti (npr. do polovice pokajen zvitek konoplje). Zato ga lahko doleti sankcija za prekršek nedovoljene posesti manjše količine prepovedanih drog za enkratno uporabo (10.000 do 50.000 tolarjev ali do 5 dni zapora).

2. Glede na to, da konoplja lahko povzroča lažjo psihično odvisnost, je potrebno opozoriti na Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da se osebi, ki je odvisna od katerekoli psihotropne snovi ali mamila (ali alkohola) in je zaradi tega storila spodaj naštete prekrške, lahko izreče poleg kazni tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov (seveda na podlagi izvedenskega mnenja), če je nevarnost, da bo storilec prekrške ponavljal.
Če se taka oseba noče zdraviti ali se izmika izvrševanju tega varnostnega ukrepa, gre za nov prekršek, ki se kaznuje z zaporom do 30 dni.
Prekrški:
• pretep, sodelovanje v pretepu, posebno nesramno, surovo vedenje;
• razširjanje vznemirljivih vesti, ki dražijo narodno in politično zavest občanov ali s katerimi se kršita javni red in mir ali preprečuje izvršitev ukrepov državnih organov;
• kdor se klati, potepa ali berači;
• kdor se vdaja prostituciji, pri tem sodeluje, jo dovoljuje ali podpira;
• kdor se prepira, vpije ali kako drugače nespodobno vede na javnem kraju ali prostoru, kjer vzdržuje red katerokoli podjetje, organizacija ali državni organ;
• kdor se nedostojno vede proti uradni osebi pri uradnem poslovanju ali zaradi uradnega poslovanja ali ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa uradne osebe;
•kdor je na javnem kraju omamljen (pijan) in vznemirja ljudi, ovira promet ali krši javno moralo;

3. Kazenski zakonik v 197. členu opredeljuje kot kaznivo dejanje kakršnokoli omogočanje uživanja prepovedanih drog. Posebej omenja napeljevanje k uživanju ali dajanje mamil in psihotropnih substanc za uporabo ter dajanje na razpolago prostorov za uživanje. Te delikti se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do petih let.
V primeru, da je nekdo omogočal uživanje prepovedanih drog mladoletniku (oseba do 18 let) se lahko kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Enaka kazen doleti osebo, ki je to kaznivo dejanje storila proti vež osebam.

III. Uživanje konoplje in vožnja vozila v cestnem prometu (vožnja pod vplivom THC)

1. Pod vplivom tetrahidrokanabinola (THC), ki dokazano zmanjšujejo voznikovo sposobnost za voznjo, le-ta ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti. Kdor krši zgornjo prepoved se kaznuje za prekršek z najmanj 90.000 tolarji (ali s kaznijo zapora) in s 5-7 kazenskimi točkami.

2. Voznika, za katerega se sumi, da zaradi uživanja konoplje ni več sposoben za vožnjo, je treba poslati na strokoven zdravstveni pregled4 zaradi ugotavljanja prisotnosti THC v organizmu. Prepovedana mu je nadaljna vožnja in začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
Če voznik, ki je "osumljen pomanjkanja sposobnosti za vožnjo vozila v cestnem prometu zaradi uživanja konoplje" nadaljuje ali odkloni strokovni zdravstveni pregled se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev ali kaznijo zapora in z odvzemom vozniškega dovoljenja (ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk).

IV. Prometne nesreče storjene pod vplivom THC

V primeru, da voznik pod vplivom THC povzroči prometno nesrečo, mu preneha veljati vozniško dovoljenje (ne glede na do tedaj dosežene kazenske točke). Seveda mu je izrečena tudi zgoraj navedena denarna (ali zaporna) kazen in kazenske točke.
Izjema: v primeru, ko tak voznik s prometno nesrečo povzroči le neznatno materialno škodo, njegovo vozniško dovoljenje ostane v veljavi.

Med policijskim ogledom kraja nezgode, je udeležencem nesreče prepovedano uživanje konoplje. Če policist sumi, da je katerikoli udeleženec nesreče pod vplivom THC, mora zanj odrediti strokovni zdravstveni pregled.

Za uresničevanje nalog iz prejšnjega odstavka Drzavni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme nacionalni program preprečevanja in zmanjševanja uporabe prepovedanih drog (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki določa strategijo preprečevanja, zdravljenja ter reševanja socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog.

Ukrepi na področju zdravstvenega in socialnega varstva zajemajo programe zdravstvenih in socialno varstvenih storitev, predvsem storitve preventive, zdravljenja ter programe za reševanje socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog.

4. člen
Komisija Vlade Republike Slovenije za droge pospešuje in usklajuje vladno politiko, ukrepe in programe za preprečevanje uživanja prepovedanih drog, zmanjševanje povpraševanja po prepovedanih drogah, zmanjševanje škode zaradi uporabe prepovedanih drog, zdravljenje in rehabilitacijo.
Komisija Vlade Republike Slovenije za droge opravlja še naslednje naloge:
• spremlja izvajanje določil konvencij mednarodnih organov in mednarodnih organizacij;
• predlaga Vladi Republike Slovenije predlog nacionalnega programa programa in ukrepe pri izvajanju nacionalnega programa;
• predlaga ukrepe za zmanjševanje ponudbe prepovedanih drog;
• zagotavlja mednarodno sodelovanje.

5. člen
Urad Vlade Republike Slovenije za droge spremlja problematiko na področju preprečevanja uživanja prepovedanih drog, zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah, zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih drog ter spremljanja problematike na področju zdravljenja in reševanja sočialne problematike povezane z uživanjem prepovedanih drog. Urad Vlade Republike Slovenije za droge opravlja naslednje naloge:
• usklajuje medresorske priprave predloga nacionalnega programa;
• usklajuje medresorske predloge proračunskih sredstev, namenjenih programom za preprečevanje uživanja prepovedanih drog ter obravnave uživalcev prepovedanih drog, ki se financirajo iz proračuna;
• koordinira medresorsko usklajevanje za oblikovanje prioritet programov, nadzoruje in usklajuje vzpostavitev in razvoj programov;
• koordinira mednarodno problematiko na področju drog ter usklajuje medresorsko sodelovanje pri delu teles in ustanov mednarodnih organizacij in združenj;
• opravlja administrativna dela za Komisijo Vlade Republike Slovenije za droge in skrbi za izvedbo sklepov Komisije Vlade Republike Slovenije za droge;
• druge naloge, ki jih določi Vlada Republike Slovenije.

4 Strokovni zdravniški pregled je pregled udeleženca v cestnem prometu, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu; (Zakon o cestnem prometu) Nezanesljivo je ravnanje udeleženca v cestnem prometu, kadar zaradi neizkušenosti, neznanja, vpliva alkohola, mamil ali drugih vzrokov ne obvladuje več lastnega obnašanja ali vozila v cestnem prometu in prihaja zaradi tega do kršitev prometnih pravil, prometnih znakov ali odredb;