Uvod v navadno konopljo
(vrsta Cannabis sativa)

je rastlina iz družine Cannabaceae. Vzgajajo jo predvsem zaradi vlaken in semen, ki vsebujejo približno 30 odstotkov olja. Zaradi podobne oblike listov jo pogosto zamenjujejo z različico, ki jo vzgajajo kot drogo. Čeprav sta obe rastlini iste vrste, industrijska konoplja ne vsebuje skoraj nič aktivne komponente,THC-ja (delta-9-tetrahidrokanabinola).

Industrijske konoplje ne moremo uporabljati kot drogo, saj vsebuje manj kot 1% THC-ja (vrste, gojene za drogo vsebujejo 5-20% THC).

Izvira iz centralne Azije (na Kitajskem so jo gojili zaradi vlaken že 2800 let pr.n.št.), a se je že v zgodnji krščanski dobi razširila po Mediteranu in v srednjem veku po celi Evropi. V 16. stoletju so jo posadili v Čilu, stoletje kasneje pa tudi v S. Ameriki.

Raste v zmerno-toplem podnebju in jo vsako leto znova vzgojijo iz semen. Zraste do višine 5-ih metrov. Posevki, namenjeni pridobivanju vlaken, so posejani gosto, zrastejo 2-3m visoko in so malo razvejani. Rastline gojene za semena pa so posejane bolj poredko in močno razvejane. Vitka stebla so razen na vrhu in ob tleh votla. Listi so sestavljeni in dlanaste oblike, cvet pa majhen in zeleno-rumen.
Posevki rastejo najbolje na peščenih ilovnatih tleh z dobro drenažo in potrebujejo mesečno povprečno 65 mm padavin. Maksimalni donos in kvaliteta se doseže z žetvijo takrat, ko so rastline odrasle (v polnem cvetu). Včasih so rastline pulili ročno, danes pa se strojno odrežejo 2-3 cm nad tlemi.

Vlakna se pridobijo z vrsto operacij -- defolizacija, sušenje in mletje -- in separacijo vlaken in lesnega dela stebla. Produkt so dolga, dokaj ravna vlakna, ponavadi dolga več kot 1.8 m in sestavljena iz niza posameznih cilindričnih celic z neravno površino. Vlakna, daljša in bolj upogljiva kot lan, se gibljejo od rumenkaste do temno rjave barve in se redko barvajo. So močna, trpežna in se uporabljajo za vrvi, umetne gobe in grobe tkanine (kot npr. nadomestek žaklovine). V Italiji vlakna pobelijo, obarvajo in uporabljajo za izdelavo različnih platen.

Olja, pridobljena iz semen, se uporabljajo za izdelavo barv, loščil, mil in jedilnega olja; največ semena pa se uporabi za ptičjo hrano.

Konopljo se lahko uporablja za vse izdelke, ki jih trenutno izdelujejo iz bombaža, lesa in nafte. Največ pa se uporablja za izdelavo papirja, tekstila, zdravil, gradbenih materialov, hrane, vrvi, goriva itd.

Konoplja je ena od primarnih obnovljivih virov: drevesa, ki jih posekajo za izdelavo papirja potrebujejo 50-500 let, da ponovno zrastejo, medtem ko lahko konopljo vzgojimo že v 100-ih dneh in lahko v 20-ih letih dobimo štirikrat večji donos; gojenje konoplje bi resno zmanjšalo problem sekanja gozdov.

Konoplja je alternativna poljščina tistim kmetovalcem, ki imajo težave z pridelavo ali pa se trg izdelkov trenutne produkcije zmanjšuje in iščejo alternativne izhode. Trenutno se 75% konoplje predela v tekstil.

Lahko se beli brez klora in drugih škodljivih kemikalij. Za proizvodnjo papirja iz konoplje se porabi manj energije, kot papirja iz lesa. Papir, izdelan iz lesa, postane rumen in razpade v 50-70 letih, medtem ko papir izdelan iz konoplje ne spremeni sestave in barve več stoletij. Ena tona papirja iz konoplje lahko reši 12 odraslih dreves.

http://www.britannica.com

http://www.naihc.org

http://www.nahempco.com