ROPAC Iva, Ned 30.01.2005
Orodja
Ljubljana – Novomeščan, ki je pred sedmimi oziroma osmimi leti po odločbi sodnika za prekrške ostal brez nasadov konoplje, ki jo je gojil zaradi pridelovanja eteričnega olja in dišavne vodice, s tožbo od države zahteva odškodnino za vso škodo, ki so mu jo domnevno povzročili državni organi s svojim ravnanjem.
Kot navaja, mu je bila policija na podlagi odločbe sodnika za prekrške oziroma senata za prekrške 1998. uničila pridelek konoplje na površini 1246 kvadratov. Uničila ga je tudi leto poprej, obenem je ostal brez recepture z vzorčnim parfumom, vse to pa zaradi kazenskega postopka, ki je zoper njega tekel na okrožnem sodišču v Novem mestu, a je bil pravnomočno končan z oprostilno sodbo. Iz sodbe namreč izhaja, da ni gojil prepovedanih substanc oziroma rastline, ki bi bila mamilo, takratni zakon o proizvodnji mamil in prometu z njimi pa ni prepovedoval samega gojenja rastline konoplje, temveč je prepovedoval proizvodnjo in uvoz tatrahidrokanabiola (THC) in izdelovanje pripravkov s psihoaktivnim učinkom iz kanabisa.
Tožnik se je 1996 obrnil na takratno UJV NM zaradi gojenja navadne konoplje, a so mu odgovorili, da mora dobiti soglasje ministrstva za zdravstvo. To mu je pojasnilo, da dajejo le soglasje za indijsko, ne pa za navadno konopljo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa mu je odgovorilo, da za gojenje navadne konoplje, ki vsebuje izredno malo THC, ne potrebuje dovoljenja, poleg tega gojenje take konoplje v času, ko so mu jo posekali, ni bilo prepovedano. Država bi morala s svojimi strokovnimi organi ugotoviti, da je navadna konoplja gojena kot industrijska rastlina, in pred sekanjem opraviti strokovno analizo o vsebnosti mamila, je v tožbi, ki jo je vložil po pooblaščeni odvetniški družbi Čeferin, zapisal tožnik. Registriran je bil kot samostojni podjetnik z dejavnostjo hortikultura, destilacija in proizvodnja destiliranih dišavnih vodic, seme za navadno konopljo, ki jo je gojil, pa si je priskrbel po uradni poti in z deklaracijo, je še poudaril. Zato zahteva 309 milijonov 484.431 tolarjev odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi, in sicer za posekano konopljo v letih 1997in 1998, za izpad dohodka za leto 1999, ko ni mogel dobiti dovoljenja za gojenje navadne konoplje, ker je bil v kazenskem postopku, in za izpad dohoda od prodaje eteričnega olja iz konoplje, o kateri se je dogovarjal.
Država, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, trdi, da so imeli vso podlago za posek. Pravobranilstvo sicer ni vedelo, kako se je končal kazenski postopek zoper tožnika, vendar je na glavni obravnavi kljub vsemu vztrajalo, da je bila vsebnost THC v konoplji tako visoka, da je bil tak ukrep upravičen, saj da je šlo za nedovoljeno proizvodnjo in promet z mamili, čeprav ni znalo pojasniti, kdo se je odločil za tak ukrep in na kakšni podlagi. Medtem ko pravobranilstvo še navaja, da so bili zoper Novomeščana uveden postopek o prekršku ter izrečena denarna kazen in varstveni ukrep odvzema zaseženega mamila ter vložena obtožnica, pozablja, da sta bili odločbi o prekršku razveljavljeni, postopek zoper tožnika pa ustavljen aprila 2002 z odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da prva alineja 7. člena uredbe o gojenju navadne konoplje ni skladna z ustavo. Kmetijska inšpektorica je namreč julija 1998 opravila ogled tožnikovega nasada in ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva uredba, in da zaradi nejasnega termina »varovanje posevkov konoplje zaradi morebitnih zlorab« ter zato, ker zlorabe niso bile ugotovljene, pridelovanje konoplje s kmetijskega stališča ni sporno. Iz tega izhaja, navaja dalje tožnik, da niso bili podani niti vsebinski razlogi za uničenje nasada, pri čemer opozarja še na sklep okrožnega sodišča v Ljubljani iz februarja 2003, da se konoplje ne sme uničiti, kot je bilo sprva odrejeno, in da se mora zasežena konoplja vrniti tožniku.
Iva Ropac
Tole sem zasledil danes v Nedelo, pa lp
.
