POLSINTETIČNI IN SINTETIČNI HALUCINOGENI

LSD

Dietilamid lisergične kisline

V nasprotju z doslej naštetimi halucinogeni, LSD (iz nemške Lysergsäurediaethylamid) ni bil znan tako imenovanim primitivnim družbam, temveč je plod štiridesetletnih prizadevanj na področju kemijskih znanosti. Zanimivo je, da je kemik A. Hofman v farmacevtskem laboratoriju znane švicarske firme Sandoz v Baslu to snov izločil iz rženega rožička (Secale Cornutum) - črnega glivičnega izrastka, ki se pojavlja kot škodljivec na rži - že leta 1938, vendar tedaj ni odkril njenih učinkov na človekovo duševnost. Usojeno mu je bilo, da je le-te nevede in nehote izkusil pet let kasneje. Hofman je takoj zaslutil, da se je zastrupil z neko neznano snovjo, ki deluje v izredno majhnih količinah. Načrtno je čez nekaj dni vzel majhno količino sumljive snovi in bledež se je ponovil. Hofman je ugotovil, da je učinkovita snov, ki lahko že v količini, manjši od desetinke miligrama, človeka spravi v bledež in opoj, podoben meskalinskemu ali psilocibinskemu, dietilamid lisergične kisline. Poleg vizij in čudnih občutkov, telesne in osebnostne spremenjenosti, povzroča ta snov pri nekaterih tudi stanje blaženosti, "nirvano", ki človeku ostane dolgo v spominu.
  LSD je torej učinkovit že v izredno majhnih količinah. Učinki droge se pokažejo že pri izredno majhnih količinah 50 - 150 mikrogramov (0,05 - 0,15 mg) te snovi, kar pomeni, da zadostuje gram le-te za zastrupitev 5000 do 6000 oseb. Snov je poleg tega še brez barve, vonja in okusa.
Poleg konoplje je LSD med uživalci drog najpogosteje uporabljan halucinogen, pri tem pa tudi najmočnejši. Na trgu se pojavlja v obliki drobnih raznobarvnih tabletk (narezanih pivnikov) različnih oblik. Kapljica LSD-ja se lahko nanese na papir, kocko sladkorja ali želatine ( oblika piramide, kocke ipd.) ali na katerikoli drugi absorptivni material. Tabletkam pravijo pri nas tudi "trip" (angl. potovanje, izlet).

Delovanje

Pravzaprav pa je "trip" prvotni naziv za duševno izkustvo, ki ga posreduje halucinogeno sredstvo, zlasti LSD. "Trip" traja 6 do 8 ur ( "post" stanje traja naslednjih 8 ur, ko se še občutijo učinki, vendar veliko manjše intenzitete), zanj pa so značilni naslednji učinki:
- vegetativni pojavi: slinjenje, siljenje k bljuvanju, potenje, vrtoglavica.
- motnje čustvovanja in razpoloženja: tesnoba vse do morebitne paničnosti in bojazni pred smrtjo; blažena radost, povezana včasih z izbruhi smeha.

Prav o teh učinkih pravijo, da so v veliki meri odvisni od ambienta, v katerega je uživalec vključen ter osebnih pričakovanj ob zaužitju droge.
- Motnje zaznavanja, predstavljanja, mišljenja. Mišljenje je na primer spodbujeno, pospešeno, nekoliko zaletavo, sledi fantaziji. Pozornost je zmanjšana. V povezovanju misli je opaziti prekinitve in samosvoje skoke. Doživljanje časa in prostora je pogosto spremenjeno; človek tudi sam sebe čuti odtujenega. Stik z realnostjo oslabi. Vidno zaznavanje je spremenjeno. Uživalec vidi predmete na razne načine razobličene, pojavljajo se prividi. Nekateri postanejo v "tripu" blodnjavi, tako da se čutijo zasledovane ali pa mistično privzdignjene. To zadnje lahko ustvarja v povezavi z občutjem blaženosti iluzijo razodetja.

  "Trip" po zaužitju LSD utegne včasih dobiti podobo kratkotrajnega paničnega stanja oziroma potrtosti ("bad trip","horror trip"); opisane so poškodbe, samomori v takšnem duševnem stanju. Za okolico lahko napravi vtis, da gre za samomor, tudi takšen izjemen primer, ko se kdo v "tripu" požene skozi okno v blodni predstavi, da lahko leta po zraku. Agresivna dejanja pod vplivom LSD so redka. Ob naslednjem opisu nam postane bolj razumljivo, zakaj je iskanje doživetij pod vplivom halucinogenov med mladimi zavzelo tak epidemični obseg, hkrati pa tudi, kako naivno bi bilo upanje, da bo po tej poti mogoče zapolniti praznine v našem dojemanju smisla človeškega bivanja: "Uživalci se včasih istovetijo z živalmi ali pa v fantaziji vnovič preživljajo proces biološkega ali embrionalnega razvoja. Nekateri doživijo izgube svojega jaza prav kot resnično smrt in ponovno rojstvo, ob čemer preživljajo silovita čustva tesnobe in radosti. Predstavljajo si lahko, da se srečujejo z bogovi ali demoni ali da so zapustili svoje telo in zro iz daljave nanj. Različne stopnje mistične ekstaze dosegajo svoj višek v doživetju tistega, kar hindujska teologija imenuje "sat-chit-ananda", bivanje-zavest-blaženost, tisto enovito doživetje, v katerem so za večni trenutek izravnana vsa nasprotja, najdeni odgovori na vsa vprašanja, vse želje - bodisi nepomembne ali pa izpolnjene - brezmejno, brezčasno, nepopisno. Enak odmerek LSD bo koga utegnil napraviti le nervoznega, drugega potegnil v vrtinec blodenj, tretjega pa v ekstazo."

 

 

 

LITERATURA:

Opojne droge, Mr Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič,  Globus, Zagreb1989