INDIJANSKI PRAŠKI ZA NJUHANJE
YOPO in COHOBA

Botanično ime:
Druga imena:
Domovina:
Kratka zgodovina:
Uporaba:
Zanimivosti:
Delovanje:
Literatura

 

Botanično ime:
prašek pridobivajo iz rastlinskih vrst družine mahov, med katerimi so kot izvor droge najpomembnejša semena mahu Anadenanthera peregrina, ki je soroden mimozi.

Druga imena:
domorodci iz Amazonke imenujejo to drogo yopo, v Antilih pa je poznana pod imenom cohoba.

Domovina:
Južna Amerika

Kratka zgodovina:
Prvi opis uporabe teh drog pri ameriških Indijancih izvira že iz 1496, torej štiri leta po odkritju Amerike, Eden od spremljevalcev Kolumba, Ramón Pané, piše o nenavadnih običajih domorodcev s Haitija: "Ta prašek cohoba je tako močan, da tisti, ki ga vzamejo izgubijo zavest in ne vedo kaj delajo. So omamljeni, roke in noge imajo sproščene, glava jim omahuje…prašek njuhajo skozi votlo paličico. To morajo početi hitro, ker imajo takoj halucinacije, da se vse okrog njih vrti, da ljudje hodijo obrnjeni na glavo, z nogami v zraku…Vrač vzame drogo skupaj s svojim pacientom. To ju tako omami, da nobeden ne ve kaj počne, oba govorita nesmisle in verjameta, da se pogovarjata z duhovi. " Tudi kasnejši raziskovalci so se veliko ukvarjali z magičnimi indijanskimi praški za njuhanje. Nekateri so celo predpostavljali, da gre za tobak. O izvoru, načinu priprave in uporabi teh praškov je leta 1801 pisal nemški naravoslovec Alexander von Humboldt. Izkazalo se je, da te droge uporabljajo na zelo širokem področju, ki se razteza od Antilov do zgornjega toka Amazonke in bazena reke Orinoco. Ta področja danes pripadajo državam: Braziliji, Kolumbiji, Venezueli, Ekvadorju, Peruju in Boliviji. V nekaterih delih Kolumbije in Venezuele to sredstvo še danes uživa celotno prebivalstvo: moški, ženske in otroci.

Uporaba:
O delovanju tega alkaloida na centralni živčni sistem človeka obstajajo različna nasprotujoča si spoznanja. Zdi se, da bufotenin deluje podobno, kot meskalin in LSD, vendar povzroča izrazitejše negativne stranske učinke. Oralno Bufotenin ne deluje, intravenozna doza pa znaša okrog 20 mg.

Zanimivosti:
Kemik V. L. Stromberg je iz semena omenjenega mahu,leta 1954, prvi izoliral alkaloid 5-hidroksi-dimetiltriptamin, imenovan tudi bufotenin, ker je bil odkrit v kožnih žlezah žab krastač (rod Bufo). Nekateri avtorji so v semenih vrste Anadenanthera peregrina in v drugi vrstah istega rodu odkrili niz fiziološko zelo aktivnih alkaloidov dimetiltriptaminske strukture, z zelo izrazitim halucinogenim delovanjem. V ostalih delih južne Amerike indijanska plemena v svojih religijskih obredih njuhajo halucinogene rastline. V etnografskih muzejih po celem svetu lahko vidimo najrazličnejše indijanske naprave za njuhanje, med katerimi so nekatere izrezljane in umetniško oblikovane tvorbe iz lesa in drugih materialov.

Delovanje:
Omamljeni čutijo željo po plesu,vse dokler izčrpani ne padejo v stanje nezavesti, ki je izpolnjena z nenavadnimi vizijami in sanjami. Danes vemo, da so ti simptomi značilni za zastrupitev z nekaterimi alkaloidi triptaminske strukture. Učinkovine v teh semenih so po kemični strukturi derivati triptamina, med katere sodijo drugače tudi nekatere izrazito močne halucinogene substance; npr. DMT (dimetiltriptamin), LSD in psilocibin.

 

LITERATURA:

Opojne droge, Mr Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič,  Globus, Zagreb1989