MAGIČNA SEMENA OLOLIUQUI

Botanično ime:
Druga imena:
Domovina:
Kratka zgodovina:
Uporaba in medicinska raba:
Delovanje:

 

Botanično ime:
Rivea corymbosa, Ipomoea violacea

Druga imena:
Morning glory, "vražja semena", ololiuqui ( v prevodu: majhna okrogla stvar)

Domovina:
Srednja Amerika in Mehika

Kratka zgodovina:
Prodajalci okrasnega cvetja v nekaterih ameriških mestih, so v začetku šestdesetih let opazili, da je naglo porasla prodaja okrasnih slakov z lepimi dekorativnimi cvetovi. Kupci so bili predvsem skupine najstnikov, hipiji in študenti. Javnost se je spraševala, od kod tolikšno nenadno zanimanje mladine za vzgajanje cvetja. Izkazalo se je, da žvečenje teh semen izzove posebna stanja z neobičajnimi vizijami in halucinacijami. Tako je postala moda uživanja halucinogenih sredstev v šestdesetih, bogatejša za drogo neobičajnega delovanja. V ZDA jo imenujejo morning glory ( jutranji sijaj), ker so cvetovi slaka odprti le v jutranjih urah. Tako kot vsi prej preizkušeni močni halucinogeni, so tudi semena slaka hitro našla prvo žrtev. To je bil nek študent, ki je prežvečil 300 semen morning glory in znorel. Ubil se je, ko je z veliko hitrostjo avtomobila trčil v neko hišo. Oblasti so se hitro odzvale in odredile posipanje semen v prodaji s pesticidi in sredstvi za bruhanje. Psihadeliki so začeli slak vzgajati sami, obstajajo pa tudi brošure z navodili, kako se iz semen odstranijo pesticidi in druge kemikalije. Že stari španski kronisti so omenjali oboževana semena "rastline-kače". O njih poročata Francisco Hernández, zdravnik španskega kralja Filipa II. in že prej omenjeni frančiškan Bernardino de Sahagún. Navajata, da so semena jedli azteški svečeniki, da bi doživeli stanje delirija, v katerem so lahko videli svoje bogove, se z njimi pogovarjali in prejemali njihova sporočila; v takšnem stanju so svečeniki doživljali na tisoče vizij in satanskih halucinacij. Ta semena so poimenovali ololiuqui. Zdrobljena semena so bila sestavni del čarobnih mazil, katerim so primešali tobak, žive pajke in škorpijone. Iz ololiuqui so izdelovali tudi magično pijačo, pod vplivom katere so indijanski preroki in vrači odkrivali resnice, dajali nasvete in prerokovali prihodnost. Zanimiva je tudi uporaba te droge kot "seruma resnice", s katerim so vrači odkrivali prestopnike. Iz nekih drugih starih zapisov je možno razbrati, da kdor poje ta semena, je prost zdravega razuma; domorodci stopajo pod vplivom te droge v kontakt s hudičem, z druge strani pa doživete halucinacije pripisujejo božanstvu, ki se nahaja v semenih. Španski osvajalci so takoj prepovedali uporabo ololiuqui in preganjali kult "vražjih semen". Kult je prešel v ilegalnost in se ohranil več stoletij. Med nekaterimi indijanskimi plemeni, ki živijo v planinah južne Mehike, se je kult obdržal vse do danes. Tam iz semen ololiuqui pripravljajo poseben čudodelen napitek, ki ga uživajo pri religioznih obredih. Več kot 400 let je bilo potrebnih, da je znanstvenikom uspelo identificirati rastline, ki jim pripadajo ta magična semena. Domorodci so znanstvenike namerno zavajali in jim vsakič pokazali druge rastline in semena. Leta 1939 pa je neki vrač iz države Oaxace razkril skrivnost Richardu E. Schultesu. Ugotovili so, da obstajata dve vrsti takih semen: črna semena, ki so močnejša in jih uporabljajo moški in rjava semena, ki so blažja in jih uporabljajo ženske. Botaniki so odkrili, da črna semena pripadajo rastlini Ipomoea violacea, rjava semena pa rastlini Rivea corymbosa. Prva ima lahko raznobarvne cvetove, druga pa samo bele. Obe rastlini pripadata družini slakov, obe sta torej ovijalki, kar tudi ustreza nazivu starih španskih kronistov, ki so uporabljali izraz "rastlina-kača". Ameriški psihiater Humphry Osmond je leta 1955 izvedel na sebi serijo poskusov. Vzel je od 60 do 100 semen rastline Rivea corymbosa. Zaradi droge je postal apatičen, povečala se mu je vidna občutljivost in po štirih urah je nastopil dolgotrajen občutek evforije (občutek blaženosti, dobro počutje, ugodje). Ko so identificirali učinkovite snovi droge ololiuqui, so odkrili, da se derivati lisergične kisline nahajajo tudi v drugih rastlinah iz družine slakov, razširjenih tudi na Zahodni in na Vzhodni polobli.Tako so derivati lisergične kisline odkriti v vrstah rodov Convolvulus, Argyreia, Stictocardia in v nekaterih drugih vrstah iz rodu Ipomoea (torej, v nekaterih okrasnih slakih). Znanost pa vseeno ni uspela poiskati odgovora na vprašanje: kako to, da teh rastlin, glede na njihovo razširjenost po svetu, ni uporabljal niti poznal noben drug narod razen mehiškega.

Delovanje:
švicarski kemik Albert Hofmann, ki je sintetiziral LSD (1943), je leta 1960 dokazal, da je delovanje semena ololiuqui potrebno pripisati erginu, triptaminskemu alkaloidu, amidu lisergične kisline, ki je kemijsko soroden polsintetični drogi LSD. Ta do danes ostaja najmočnejše poznano halucinogeno sredstvo. To nepričakovano odkritje je presenetilo strokovnjake, saj je bil to prvi primer, da so derivate lisergične kisline našli v višjih rastlinah. Do takrat so namreč predpostavljali, da se take spojine nahajajo samo v nižjih glivah. Najbolj znana med njimi je rženi rožiček, Claviceps purpurea, parazit na rži. V primeru, da se večja količina naseli v moki, lahko povzroči težke zastrupitve, ki so v srednjem veku pogosto, kot epidemije, strašile po Evropi. Eden od simptomov take zastrupitve, poznane pod imenom ergotizem (zastrupitev z ergotinom), so halucinacije.

Uporaba in medicinska raba:
Derivati lisergične kisline iz omenjene glive (alkaloida ergometrin in ergotamin), se uporabljajo kot poznana zdravila v ginekologiji ali kot sredstva proti migreni. Izračunali so, da znaša povprečna doza 50-100 morning glory semen, če so od rastline Ipomoea violacea. Zaradi delovanja na krčenje uterusa (maternice), te droge ne smejo preizkušati nosečnice. Izkazalo se je, da ta semena ne delujejo, če se jih pogoltne brez žvečenja. "Otroci cvetja" so jih pogosto zmleli v moko, prelili z vodo, dobljeno zmes pa precedili skozi krpo; učinkovine so topljive in prehajajo v tekočino. Omeniti je potrebno, da so veliko bolj nevarna in strupena semena t.i. havajske drevesne rože (Argyreia nervosa), ki se na trgu ZDA prav tako prodajajo kot "morning glory"; v njih je veliko toksičnih alkaloidov in je za doseganje psihoaktivnega učinka dovolj vzeti 4-8 semen. Danes je večina ameriških psihadelikov izgubila interes za "morning glory", ker je droga pokazala preveč negativnih lastnosti. Vodni ekstrakt semen je neprijetnega okusa, pa tudi želodec ga težko prenaša.

 

LITERATURA:

Opojne droge, Mr Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič,  Globus, Zagreb1989