Muškatni oreh

Začimba, zdravilo in droga

Domovina
Uporaba v medicini
Uporaba
Zanimivosti
Delovanje
Literatura

 

Botanično ime
Myristica fragrans

Mnogi bodo presenečeni, da to dobro poznano začimbo uvrščamo med droge s halucinogenim učinkom. Milijoni ljudi po svetu vedo le za uporabo muškatnega oreha v kulinariki.
Tako začimbo kot drogo predstavljajo aromatična semena ploda, podobnega breskvi, ki raste na lepem tropskem drevesu iz družine Myristicaceae. Na dobro razvitem drevesu zraste letno 1500-2000 plodov.
Seme ovija ovoj (arilus), ki je svež rdeč, posušen pa rumen in se uporablja kot začimba ali zdravilo (macis). Seme brez ovoja je ovalne oblike, okoli 2.5 cm dolgo, po površini rjavo in mrežasto razbrazdano, na prerezu marmorirano. Ima karakterističen, ugoden aromatičen vonj in oster pekoč okus. Vsebuje 5-15 % eteričnega olja s terpenskimi in aromatskimi spojinami in 20-40 % maslenega olja (muškatno maslo). Toksične in psihoaktivne snovi so prisotne v aromatski frakciji eteričnega olja, katerega glavna sestavina je miristicin, poleg nje pa je tudi nekaj drugih aromatičnih učinkovin, npr. alemicin in safrol.

Domovina

Pradomovina drevesa so Moluški in nekateri drugi otoki v Indonezijskem arhipelagu. Od tam se je uporaba muškatnega oreha kot ene najvažnejših orijentalnih začimb razširila po vsem svetu. Drevesa na veliko vzgajajo na Moluških otokih, na Šri Lanki in v nekaterih tropskih predelih zahodne poloble (Granada).

Uporaba v medicini

V arabski srednjeveški medicini se je muškatni oreh uporabljal kot sredstvo proti prebavnim motnjam, boleznim mehurja in limfnih žlez. V staroindijski medicini pa je bil oreh znano zdravilo pri mrzlici, srčnih boleznih, tuberkolozi in astmi. V 18.st. je bil oreh znan v evropski medicini kot pomembno zdravilo pri mnogih boleznih. V ZDA in Angliji se je droga koncem prejšnjega stoletja uveljavila kot učinkovito sredstvo za pospešitev menstruacije, celo za splav in posamična uporaba muškatnega oreha v te namene je zabeležena tudi v tem stoletju. Še danes ne poznamo razloga za takšno mišljenje, ki je največkrat povzročilo težke primere zastrupitev žensk, ki so drogo jemale v upanju, da izzovejo splav. V novejši literaturi se omenja uporaba muškatnega oreha pri zdravljenju histerije, glavobola, dispepsije, gastritisa in nekaterih drugih bolezni.

Uporaba

Zmleti prah se jemlje večinoma oralno (pomešan s sokom ali vodo), redkeje se vdihava. Za dosego psihotropnega učinka je potrebno konzumirati do 20 g zmletega muškatnega oreha, torej dokaj veliko količino. Doze, ki se uporabljajo v kulinariki so netoksične in nenevarne. Kot psihoaktivna in halucinogena droga se je muškatni oreh od nekdaj uporabljal v raznih delih jugovzhodne Azije. V staroindijskem spisu Ayurveda so imenovali oreh mada shaunda, kar pomeni "opojni plod". Danes v Indiji muškatni oreh žvečijo skupaj z betelovimi orehi, vendar je navada žvečenja in vdihavanja prahu muškatnega oreha skupaj s tobakom razširjena po celi Indiji in Indoneziji. Po nekaterih opažanjih je oreh v Egiptu občasno nadomestil hašiš. Tudi v razvitih družbah, posebno v ZDA, so oreh ob pomanjkanju konoplje uporabljali študenti, mornarji, največ pa zaporniki. Poseben interes za muškatnim orehom kot halucinogeno drogo je izzval črnski muslimanski voditelj Malcolm X s svojo avtobiografijo, v kateri je opisal izkušnje zapornika s konzumiranjem muškatnega oreha, ukradenega iz kuhinje. Vendar se zaporniki ob prihodu na prostost ponavadi orientirajo k drugim, manj škodljivim halucinogenom. Tudi nekateri jazz glasbeniki, poznani kot konzumenti te droge, so pripomogli k njeni popularizaciji.

Zanimivosti

Veliki češki fiziolog Jan Purkyne je leta 1829 opisal, kako je pod vplivom te droge hodil po ulicah kot v snu, izgubljal orientacijo in hodil vedno v nasprotni smeri od izbrane. Ameriški raziskovalec Andrew T. Weil je zabeležil mnoge primere jemanja te droge in opisal negativne posledice, ki pogosto spremljajo konzumiranje muškatnega oreha. Registriral je tudi ugodne vplive. Tako navaja primer 42-letne gospodinje, ki je večkrat jemala po 5 g zmletega oreha. Kasneje se je počutila ugodno utrujena in je z zaprtimi očmi opazovala zelene livade, jablane, modro nebo, zlat nakit in plešoče zvezde; kuhinja je postala velika kot katedrala in počutila se je, kot da so se povečale tudi njene dimenzije. Obstajajo tudi poročila o delovanju droge kot afrodizijaka. A. Hoffer in H. Osmond opisujeta (1967), da je pri zapornikih droga izzvala stalno erekcijo v trajanju 14-36 ur, z izrazito povečanim užitkom ob masturbiranju. Kot navajajo nekateri viri, mnogi od eksperimentatorjev in konzumentov te droge niso občutili pravega halucinogenega učinka. Primerno dozo naj bi vzeli zvečer, se ulegli in po nekajurnem čakanju brez učinka zaspali. Naslednje jutro naj bi se zbudili s fizičnimi znaki intoksikacije: močnim glavobolom, slabostjo, povečanim srčnim utripom in občutkom suhih ust. Drugi so občutili delovanje podobno kot pri hašišu. Kot pri nekaterih drugih halucinogenih tudi pri muškatnem orehu način psihotropnega delovanja ni odvisen od vzete doze in povečanje doze običajno ne vodi k močnejšemu halucinogenemu učinku, ampak samo k riziku močnejše zastrupitve. Očitno je, da obstajajo individualne razlike v reakciji na psihoaktivne snovi v muškatnem orehu. Večina ameriških študentov, ki so eksperimentirali s tem orehom, so drogo vzeli le enkrat ali dvakrat. Po delovanju so smatrali konopljo za veliko bolj ugodno sredstvo za relaksiranje in doživljanje psihadeličnega ugodja.

Delovanje

Droga začne delovati v 2-4 urah in učinki so lahko, kot omenjamo prej, zelo različni, nepredvidljivi, včasih komaj opazni in včasih zelo podobni učinkom konoplje. Spremenjene so percepcije časa in prostora, pojavljajo se eksotične vizije, slušne halucinacije, občutek lebdenja. Negativne lastnosti droge so v začetku redno prisotni neugodni občutki, glavobol in slabost, povišan srčni utrip, pojavi se rdečica oči, suha usta, evforični občutki pa se pojavijo šele kasneje. Celo samo jemanje droge je neugodno, izziva gnus in sili k bljuvanju. Neugodne so tudi posledice: bolečine v kosteh, močan glavobol, krči in depresija. Zaradi nezaželjenih in pogosto zelo neugodnih posledic, ki spremljajo jemanje muškatnega oreha, se le-ta, čeprav lahko dostopen in poceni, v zahodnem svetu redko uporablja kot droga. Več se uporabljajo polsintetične droge, ki se proizvajajo iz aktivnih snovi muškatnega oreha (MDA iz safrola, MMDA iz miristicina, TMA iz elemicina).
  Miristicin, glavna aktivna spojina muškatnega oreha, je po kemijski strukturi 1-alil-3-metoksi-4,5-metilendioksibenzen. To je ena od redkih spojin s halucinogenim efektom, ki v molekuli nima dušika (ni alkaloid), a je po strukturi dokaj podobna meskalinu. Miristicin je prisoten tudi v nekaterih praških za vdihavanje južnoameriških Indijancev (yakée, epéna), ki so narejeni iz dreves rodu Virola in pripadajo isti družini Myristicaceae. Zanimivo je, da so male količine miristicina prisotne tudi v peteršilju in kopru. Po izsledkih raziskave neke skupine ameriških avtorjev (1961), je doza 400 mg izzvala psihotropni efekt pri 60% prostovoljcev.

 

LITERATURA:

Opojne droge, Mr Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič,  Globus, Zagreb1989