Tabernanthe
iboga
Botanično
ime
Domovina in zgodovina
Delovanje
Zanimivosti
Literatura
Botanično
ime
Tabernanthe iboga
Od sredine 19. stoletja so francoski in belgijski raziskovalci Gabona
in Konga začeli poročati o nekem rumenkastem korenu, ki v deluje malih
dozah kot živčni stimulans in krepi spolni nagon, uporabljajo pa ga
vojaki in lovci levov, da bi ostali budni tudi ponoči.
Domovina
in zgodovina
Gre
za koren majhnega grma iz družine pasjih strupov (Apocynaceae), ki
raste po vlažnih tropskih gozdovih Gabona in jugovzhodnega dela republike
Kongo. Zanimivo je, da družina zajema okoli 1700 vrst (večinoma tropskih
rastlin in vzpenjavk), vendar niti v eni od njih niso našli snovi
s halucinogenim delovanjem. Na podlagi opisa iz leta 1903, koren iboge
napenja mišice, lahko izzove epilepsijo, intoksicirana oseba pa izgovarja
jasnovidske besede, ki dokazujejo, da jo je obsedel duh. Koncem prejšnjega
stoletja so kolonizatorji prepričevali prebivalce, da žvečijo koren
iboge, ker se je izkazalo, da droga preprečuje utrujenost in povečuje
delovno kapaciteto domorodcev, ki so sodelovali pri izgradnji železnice
na tem področju. Domorodci so koren ponavadi žvečili pred lovom na
leve, saj je lovcem omogočal da ostanejo budni in nepomični v zasedi
tudi do dveh dni. Še danes domorodci uporabljajo koren iboge pri iniciaciji
novih članov v plemenski kult Bwiti. Pri sprejemu obstaja cel niz
zelo kompleksnih nočnih ceremonij z bobnanjem in plesi, ki variirajo
od plemena do plemena. Poglavarji žvečijo ibogin koren cel dan preden
se obrnejo duhovom prednikov; prav tako ga jemljejo tudi vrači, preden
se soočijo z duhovi. Privrženci kulta Bwiti jemljejo ponavadi posušeno,
zmleto skorjo korena. Kult iboge naj bi v zadnjih desetletjih kolonijalne
oblasti pripomogel k temu, da se plemena, ki so bila nekoč v vojni,
združijo, ojačajo in tako pridobijo moč za odpor proti evropskim novotarijam.
Zanimivo je, da prebivalci tropske Afrike z ibogo mešajo tudi druge
rastline, ki niso v popolnosti identificirane. Predpostavlja se, da
so med njimi tudi rastline s halucinogenim učinkom. Med vsemi raziskovalci,
ki so se ukvarjali z raziskovanjem iboge, najbolj izstopa čilski farmakolog
in antropolog Claudio Naranjo, ki je drogo poskušal uporabiti tudi
v psihoterapiji.
Delovanje
Prvenstveno
deluje ibogin koren kot močan stimulans centralnega živčnega sistema,
podobno kokainu. Vzporedno iboga znižuje krvni tlak, pospešuje apetit
in prebavo. V večjih dozah deluje tudi halucinogeno. Ocenjuje se,
da je eksistirano stanje pod vplivom iboge usmerjeno k prednikom,
preteklosti in otroštvu intoksicirane osebe. V poskusih na neki švicarski
kliniki raziskovalcem ni uspelo doseči istih efektov kot so jih drogi
pripisovali v Afriki. Razlaga temelji na predpostavki, da droga deluje
drugače na Evropejce kot na prebivalce Afrike. Adam Gottlieb v svoji
Enciklopediji seksualnih drog in afrodizijakov piše, da je koren iboge
zelo učinkovito sredstvo proti impotenci in da so osebe po konzumiranju
te droge lahko bile seksualno aktivne 6-17 ur.
Zanimivosti
Iboga se v Gabonu vzgaja zaradi lepih cvetov in užitnih plodov (podobnih
pomaranči) tudi kot okrasna rastlina. Plodovi nimajo halucinogenega
ali stimulativnega delovanja. Ni znano, da bi se kultura iboge razširila
tudi izven izvornega ozemlja, kakor tudi ne njena uporaba (razen v
primerih zdravljenja odvisnosti od drugih drog). Kemijske raziskave
so pokazale, da je v korenu iboge več kot 10 indolskih alkaloidov,
med njimi najbolj preučen ibogain. Temu alkaloidu je treba očitno
pripisati glavno delovanje droge. Ibogain so prvi izolirali Dybowski
in Landrin leta 1901. Koncem šestdesetih je bila do konca razjasnjena
tudi stereokemijska struktura tega alkaloida. Ibogain je inhibitor
monoaminooksidaze (MAO) in deluje prvotno kot antidepresivno sredstvo.
Claudio Naranjo je klasificiral ibogain skupaj z harmalinom, MDA in
MMDA v skupno farmakološko skupino drog, ki se razlikujejo od tipičnih
halucinogenov (meskalin, psilocibin, LSD…).
Več informacij na Ustanova
Iboga Maribor.
LITERATURA:
Opojne
droge, Mr Marko Nicović, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič, Globus, Zagreb1989