ČAROVNIŠKE MASTI

Za razliko od ameriškega kontinenta, Stari svet skorajda ne pozna prave, specifične halucinogene rastline, ampak pozna v glavnem take, ki povzročajo halucinacije kot stranske učinke in to šele po zaužitju večje količine. Te rastline so v velikih količinah izjemno strupene. Najdemo jih v družini Solanceae, ki je drugače razprostranjena po celem svetu. Nekatere od teh rastlin so bile v preteklosti znane kot čarovniške droge.

V starih kronikah je omenjenih kar nekaj primerov obsedenosti z demoni, kar nas navaja na nenavadno uporabo tega rastlinja. Opisan je primer neke Lize, hčerke bavarskega pastorja iz 16. stoletja. Deklico so nagovorili, naj se udeleži polnočnega sestanka čarovnic v planinah. Tam so ji dali nekakšen zvarek, po katerem se je do golega slekla, da so jo premazali z zeleno čarovniško mastjo. Deklica je imela strašne halucinacije o peklu, verjela je, da leti na metli in doživljala razuzdan in divji seks s samim hudičem. Ko se je vrnila domov, je vse priznala očetu. Tudi druge udeleženke srečanja so po mučenju vse priznale in bile žive zažgane na glavnem mestnem trgu.

Postavlja se vprašanje, ali je ta zapis in mnoge druge podobne zapise iz starih kronik, ki govore o čarovnicah in njihovih nenavadnih doživetjih, potrebno pripisati vraževerju tedanjega časa in izsiljenim priznanjem inkvizicijskih mučilnic ali pa so morda takratne čarovniške masti resnično vsebovale substance, ki so normalne ženske lahko pripeljale v histerična in obsedena stanja, v katerih so verjele, da se udeležujejo orgij s hudičem ter da s svojo črno magijo lahko povzročajo bolezni, epidemije, smrt, poplave, suše, uroke, itd.?

čarovnice so se po želji lahko spreminjale v mačke, pse, volkove, zajce, sove in druge živali, legende o takih stvareh pa se pojavljajo že pred srednjim vekom. Že rimski pisec Apulej iz 2. stoletja je opisal, kako je čarovnica Pamfila opazovala rimskega junaka skozi špranjo na vratih: "Dlje časa si je vtirala v dlani neko mast, telo pa si je namazala z oljem od glave do stopal." Po dolgem nerazumljivem momljanju so se ji udje začeli tresti in trzati, dokler ji ni po telesu pognalo perje. Potem so ji zrasla velika krila, nos ji je otrdel in se spremenil v kljun, nohti so se ukrivili. Tako se je Pamfila spremenila v sovo. Petnajst stoletij kasneje, v delu "Magia naturalis", Gianbatist della Porta piše o masteh, zaradi katerih se ljudje spreminjajo v živali, plavajo kot ribe, prhutajo s krili kot gosi in bodejo z rogovi kot voli.

Danes zagotovo vemo, da so halucinogene substance nekaterih rastlin, iz katerih so pripravljali čarovniške masti, imele znaten vpliv pri formiranju vraževerja, zaradi katerega je v evropskih deželah v štirih stoletjih bilo zažganih na deset tisoč nedolžnih žena. Delež halucinogenih masti in olj pri pojavu obsedenosti z demoni tudi v dobi pregona čarovnic ni bil zanikan. Znani francoski filozof Jean Bodin (1529 - 1596), ki je poleg pomembnih zgodovinsko pravniških del napisal tudi "Navodila sodnikom pri dejanjih čaranja", v svojem delu svetuje: "če so pri obtoženi osebi najdene kakšne masti, so te pokazatelj za mučenje, še posebej, če oseba sama ne more razložiti, zakaj jih potrebuje; znano je namreč, da se čarovnice običajno poslužujejo takih drog in njihove magije."

Bodin je menil, da vsaka čarovnica zakrivi sedemnajst zločinov in da vsak izmed njih zasluži smrtno kazen. Zagovarjal je najokrutnejše metode raziskovanja, vključno s šibanjem otrok, da bi jih prisilil, da izdajo svojo mater. Očitno so predstavniki inkvizicije pri mučenju "čarovnic" osvobajali lastno potlačeno seksualnost, z dovoljenim sadističnim izživljanjem na žrtvah. Ženske so pred mučenjem morale biti gole, obrili so jim sramne dlake, v telo pa so jim zabadali igle, da bi našli hudičeve znake. Zanimiva je hipoteza Linde Caporeal, ki je bila 1976 objavljena v časopisu Science, ki trdi, da je v primeru "čarovnic iz Salema" pravzaprav šlo za intoksikacijo z glivico Claviceps purpurea (rženi rožiček). Devetnajst žensk in moških, ki so kazali znake psihoze in epilepsije, so obsodili in obesili v Salemu 1692. Potrebno je povedati, da rženi rožički vsebujejo lizerginsko kislino, katere derivat je tudi LSD. Zgodovina je zabeležila nemalo primerov epidemij z ržjo, okuženo z rženimi rožički, ki so poznane pod imenom ergotizem.

V nadaljevanju bodo sledili opisi nekaterih rastlin, iz katerih so pripravljali čarovniške masti in olja. Predpostavlja se, da so pri pripravi masti občasno uporabljali tudi naslednje rastline:

- trobelika (Cicuta Virosa)
- Conium maculatum
- Apium graveolens
- Petroselinum sativum
- Acorus calamuc in druge.

Živalske sestavine kot so razni insekti, krastače, kuščarji, kače, netopirji in človeška kri, so imele večinoma zgolj simboličen pomen. Od uporabljenih živali je znano samo to, da krastača vsebuje halucinogeno substanco bufotenin.

 

 

LITERATURA:

Opojne droge, Mr Marko Nicovič, Jugoart , Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga , Ljubiša Grlič,  Globus, Zagreb1989