Narkotiki

Stimulanti

Halucinogeni

Depresivi

CAAPI, AYAHUASCA, YAGE

Botanično ime:
Druga imena:
Domovina:
Kratka zgodovina:
Pridobivanje
Delovanje
Zanimivost
Literatura

 

Botanično ime:
Banisteriopsis caapi

Druga imena:
caapi, ayahuasca, yage

Domovina:
Južna Amerika

Kratka zgodovina:
Med vsemi halucinogenimi drogami ameriških Indijancev je po svojem delovanju najbolj nenavaden napitek, ki ga proizvajajo iz južnoameriške ovijalke. Verjame se, da je to čarobna droga, ki ji pripisujejo telepatske lastnosti. Angleški raziskovalec Richard Spruce je leta 1851 opazil, da indijanska plemena Tukano v porečju zgornjega toka Amazonke v neobičajne namene uporabljajo grenko rjavo vino, imenovano caapi, ki ga pridobivajo iz neke ovijalke. Dve leti kasneje je isti raziskovalec to pijačo našel pri Guahibo Indijancih, okrog zgornjega toka reke Orinoco (območje Kolumbije in Venezuele). Leta 1857 je pri raziskovanju področja ekvadorskih Andov odkril enako pijačo pri Zaparo Indijancih, vendar so ga ti imenovali ayahuasca. Nekatera druga plemena so za to drogo uporabljala imena yage ali yaje. Nove raziskave so pokazale, da se ta magični napitek uporablja na še širšem območju Južne Amerike, ki vključuje tudi Peru in Bolivijo, vse do pacifiške obale. Približno istočasno, ko je Spruce odkril drogo ayahuasca, je avtor geografskega opisa Ekvadorja Villavicencio zapisal: " Zaparo, Angatero, Mazani in druga plemena bazena Rio Napo uporabljajo drogo caapi, da bi predvideli prihodnost, da bi našli točne odgovore na najtežja vprašanja (vprašanja vojne). Ta magični napitek omogoča Indijancem, da odkrijejo sovražnikov načrt in se tako pravočasno pripravijo za napad ali obrambo. S pomočjo napitka lahko ugotovijo, kdaj je kdo iz rodbine bolan, kdaj lahko opravijo prijateljski obisk drugih plemen, kdaj lahko tujca sprejmejo z dobrodošlico,itd."

Delovanje:
Villavicencio je tudi sam nekajkrat poskusil delovanje napitka: "Včasih sem letal po zraku in gledal prostrane gradove, visoke stolpe, prekrasne parke in druge lepe stvari. Včasih pa sem čutil, da sem sam v gozdu in da me napadajo divje zveri, ki sem se jih branil. Po tem občutku sem čutil močno potrebo za spancem, iz katerega sem se prebudil z bolečino in težo v glavi." Po opisu nekega drugega avtorja,hiše in stebla po zaužitju napitka zavzamejo človeške oblike in oživijo. Nekateri doživljajo tudi slušne halucinacije, sliši se petje in žuborenje vode. Znameniti raziskovalec halucinogenih rastlin, ameriški botanik Richard E. Schultes, je sodeloval v številnih caapi ritualih na področju Amazonke, vendar ni čutil izrazite halucinogene aktivnosti tega napitka. Na začetku intoksikacije je čutil vrtoglavico in živčno napetost, nato slabost, bruhanje in znojenje. Potem je vse, kar je gledal, dobilo intenzivne barve. Padel je v globok sen, drugi dan pa je imel močno diarejo. Znanstveno je drogo caapi prvi raziskoval nemški farmakolog Louis Lewin, ki je delovanje droge preskušal na živalih in ljudeh. Lewin je poskušal vpeljati cappi v zdravljenje encefalitisa in Parkinsonove bolezni. Že star in bolan, je Lewin objavil svojo monografijo: "Banisteria caapi, novo opojno sredstvo in zdravilo", v kateri zagovarja uporabo te droge pri zdravljenju parkinsonizma. Kasnejši raziskovalci niso mogli potrditi uspešnosti takšnega zdravljenja. Glavna delujoča substanca v drogi cappi je alkaloid, ki ga je Lewin imenoval banisterin, nekateri kemiki pa telepatin zaradi domnevnih telepatskih lastnosti. Zanimivi so tudi rezultati na psih, ki so jim vbrizgali telepatin: Živali so pričele renčati, kazati zobe in se obnašati kot da jih je napadel nevidni sovražnik. V novejšem času so v rastlini Banisteriopsis caapi odkrili substance, ki jim je moč pripisati specifično delovanje droge cappi. Droga je po svoji sestavi mnogo bolj zapletena kot so sprva domnevali. Danes ugotavljajo, da delovanje droge povzroča zmes treh alkaloidov: harmina, harmalina in d-tetrahidroharmina (zadnja substanca nastane z redukcijo harmalina). Harmin in harmalin sta sorodna alkaloida, katerih povprečna doza znaša okrog 200 mg. V drogi so našli tudi nekatere druge triptaminske derivate, ki pripomorejo k specifičnem učinku tega magičnega napitka.

Zanimivosti:
Nekatera indijanska plemena otrokom in ženskam prepovedujejo uporabo te droge. Prav tako ne dovolijo, da bi te osebe videle, kako se magični napitek pripravlja. Po ugotovitvah raziskovalcev iz Peruja, tamkajšnji vrači ne dopuščajo uživanja soli, mastnih in sladkih jedi, prepovedujejo pa tudi seksualne odnose en dan pred caapi-ritualom. Razlog prepovedi nekaterih jedi najverjetneje leži v nameri, da se prepreči bljuvanje in diareja, ki navadno spremljata uživanje napitka. Zanimive so ugotovitve ameriškega raziskovalca psihoaktivnih drog Sidneya Cohena, ki je ugotovil, da droga caapi vzbudi seksualni nagon, s tem ko izzove povečanje klitorisa in erekcijo penisa. Če so te ugotovitve točne, je caapi edino pravo halucinogeno sredstvo, ki deluje kot afrodiziak. Ameriški romanopisec William Borroughs in pesnik Allen Ginsberg sta leta 1963 objavila zbirko " Jage pisma", v kateri opisujeta svoje izkušnje s tem napitkom. Ginsberg je enkrat po zaužitju droge caapi občutil, da so mu celo telo prekrile kače.

Pridobivanje:
Raziskovalci so ugotovili, da se caapi pridobiva z ekstrakcijo skorje, iz korenine in listov ovijalke iz družine Malpighiaceae, ki je dobila botanični naziv Banisteriopsis caapi.

 

LITERATURA:

Opojne droge, Mr Marko Nicović, Jugoart, Zagreb 1989
Svijet halucinogenih droga, Ljubiša Grlič,  Globus, Zagreb1989