| Intervju z g. Matejem Koširjem Zanimalo nas je, kaj menijo naši slovenski strokovnjaki o vprašanjih, ki smo jim jih tudi zastavili. Ogledate si lahko mnenje gospoda Mateja Koširja, univerzitetnega diplomiranega politologa, zaposlenega na MNZ. 1.
Razlog, zakaj ne legalizirajo konoplje?
1. Razlog, zakaj ne legalizirajo konoplje? Po mojem mnenju je razlogov proti legalizaciji konoplje več. Najpomembnejši so zlasti naslednji. Prvi razlog je ta, da je indijska konoplja (kanabis) dokazano škodljiva zdravju in splošnemu duševnemu počutju človeka. Da ne bi našteval podrobnosti, so učinki in posledice med drugim zbrani tudi v biltenu "Mamila in psihotropne snovi", ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve v letu 1998, in v prevodu publikacije OZN "Govorimo o drogah - temeljna dejstva", ki jo je izdalo ministrstvo za zdravstvo v letu 1998. Pisnih virov, ki dokazujejo škodljivost kanabisa, je ogromno ali vsaj bistveno več in strokovno zanesljivejših kot tistih virov, ki škodljivosti oporekajo. Res je, da je kanabis za marsikaj tudi koristen (zlasti za tekstilno in kozmetično industrijo ter pogojno tudi v zdravilstvu), vendar je možnost zlorab prevelika, da bi jo lahko prepustili prostemu trgovanju. Drugi razlog je ta, da je indijska konoplja na seznamu prepovedanih drog OZN, EU in skoraj vseh državah na svetu. Tudi ni nikakršnih izgledov, da bi jo iz seznama prepovedanih drog v kratkem izvzeli. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jo je prepovedala in označila za nevarno psihotropno snov leta 1961. Tretji razlog, da kanabis ni legaliziran, je verjetno tudi v strahu ameriške tobačne industrije pred izgubo dobičkov v začetku 20. stoletja, ko se je kanabis razširil tudi v ZDA. Od takrat je zgodovina kanabisa polna poskusov, da bi prepovedali njegovo uporabo in prodajo, kar jim je očitno tudi uspelo. 2. Opišite problematiko, ki bi se po vašem mnenju pojavila ob legalizaciji konoplje! O tem lahko govorimo le hipotetično, ker legalizacija konoplje kjerkoli v svetu v kratkem ni verjetna. Ob popolni legalizaciji bi se zanesljivo povečala proizvodnja in promet s konopljo po vsem svetu. Povečalo bi se tudi število manjših in večjih "laboratorijev" za proizvodnjo hidroponično gojenega kanabisa (t.i. "skunka"). Verjetno bi se v proizvodnjo in promet s kanabisom vključila tudi tobačna industrija. Ilegalni trg s kanabisom bi propadel, kar bi najbolj občutili pridelovalci kanabisa (v večini kmetje) iz revnejših držav proizvajalk kanabisa v jugovzhodni in jugozahodni Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Primat na trgu s konopljo bi prevzele razvitejše in bogatejše države. Veliko denarja bi te države vlagale v raziskave in izboljšanje kvalitete kanabisa, verjetno pa tudi v zmanjšanje tveganja za zdravje ("light", "super light" in "ultra light" kanabis). Organizirane kriminalne združbe bi formalizirale svoje početje in ustanovile prave multinacionalke v stilu "inter-ganja" ipd. Ena od posledic legalizacije kanabisa bi bila tudi večja uporaba oziroma uživanje kanabisa. Če že zaradi drugega ne, pa zanesljivo zaradi "agresivnega" marketinga proizvajalcev. Zgodba s tobakom takšno tezo potrjuje. Z omejevanjem oglaševanja tobačnih izdelkov v razvitejših državah sveta se je uporaba tobaka precej zmanjšala. 3. Kaj po vašem mnenju bolj škoduje družbi: konoplja (upoštevajoč raziskave o njeni škodljivosti) ali zakoni o drogah (pretežno represivni)? Indijska konoplja oziroma kanabis in represivna zakonodaja po mojem mnenju škodujeta družbi enako. Kanabis zaradi svojih učinkov in posledic uporabe, represivna zakonodaja pa zaradi kriminalizacije in stigmatizacije uporabnikov, ki so v bistvu žrtve, ne pa deviantne osebnosti. Dejstvo je, da uporabe kanabisa ne moremo preprečiti s preganjanjem uporabnikov, temveč s povsem drugimi prijemi (zlasti s preventivo). 4. Se vam zdi, da je zakon, ki ni v skladu z osnovnimi človekovimi pravicami, resnično zakon demokratične države? Stopnja demokracije posameznih držav je odvisna tudi od spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To je neizpodbitno dejstvo. Zakon, ki prepoveduje proizvodnjo in promet ter omogočanje uporabe bolj ali manj zdravju nevarnih psihoaktivnih substanc, po mojem mnenju ni nedemokratičen in tudi ni v nasprotju s človekovimi pravicami in svoboščinami. Pravice posameznika se namreč vedno končajo takrat, ko trčijo ob pravice drugega. Vsak človek ima npr. pravico do zdravega življenja in zdravega okolja, v katerem živi. Nekdo, ki proizvaja in prodaja ter omogoča uporabo nevarnih psihoaktivnih substanc, zavestno ogroža zdravje in življenje neposredno vpletenih posameznikov (uporabnikov, staršev, prijateljev idr.) ter povsem naključnih žrtev (npr. otroka, ki se na šolskem igrišču zbode z okuženo iglo). Zakon, ki kriminalizira uporabnike prepovedanih drog, pa je lahko glede človekovih pravic sporen. Glede tega v t.i. demokratičnih državah ni enotnega mnenja. Sam menim, da zakon, ki kriminalizira in stigmatizira uporabnike prepovedanih drog, ni demokratičen. Uporabnik je v bistvu žrtev, ki potrebuje pomoč. Z represivnimi ukrepi mu ustrezne pomoči ne nudimo, kvečjemu ga še bolj ponižamo in pahnemo na družbeno obrobje, kjer ima bistveno manj možnosti za povratek v normalno življenje. 5. Zakaj ljudje sploh uporabljajo konopljo, in ali jih vlada (zakon) resnično lahko prisili, da bodo prenehali z uporabo? Ljudje (zlasti mladi) uporabljajo vse vrste drog (tudi legalne) iz različnih razlogov. Med njimi so najpogostejši: pritisk skupine (prijatelji, ki že uporabljajo droge), radovednost, nevednost, odtujitev (osamljenost) in poslabšanje življenjskih razmer (npr. brezposelnost). Enako velja tudi v primeru indijske konoplje. Dejavniki, ki vplivajo na uporabo drog, so tudi osebnostne značilnosti posameznikov. Številni strokovnjaki so ugotovili, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k uporabi drog kot drugi. Pomembni pa so tudi dejavniki, kot so npr. vloga družine (nerazumevanje, nasilje v družini, slabi zgledi itd.), dostopnost in odnos družbe do drog. Med dejavnike, ki so vplivali zlasti na širitev uporabe konoplje, spada tudi pojav specifične "subkulture" ("otroci cvetja") v šestdesetih letih 20. stoletja. Ta subkultura je že od nekdaj izločena iz družbenega okolja. Ustvarila si je svoj značilen jezik, navade, obnašanje in vrsto neobičajnih vrednot, ki niso bile nikoli splošno sprejete. Sama sebe pogosto obravnava zunaj zakona ali nad njim, ločeno od ostale družbe. Država po mojem mnenju ne sme nikogar siliti, da preneha z uporabo prepovedanih drog. Lahko pa poskrbi za ustrezno ozaveščanje ljudi o posledicah uporabe drog, alternativno preživljanje prostega časa mladih, ustrezno socialno politiko, ki mladim omogoča perspektivo (službe, stanovanja itd.) idr. Omogoči lahko tudi razvijanje različnih vladnih in nevladnih programov zdravljenja in socialno varstvenih programov (npr. različni terapevtski programi). Represivno mora ukrepati le v primeru nezakonite trgovine s prepovedanimi drogami in omogočiti učinkovito preganjanje in kaznovanje organiziranih kriminalnih združb, ki se s tem "poslom" ukvarjajo. 6.Kakšna so finančna sredstva, ki jih davkoplačevalci plačajo zaradi "vojne proti drogam" (konoplji)? So rezultati kaj boljši? Mislim, da v Sloveniji ni "vojne proti drogam". Tudi npr. v ZDA in na Švedskem, kjer so takšno prakso dolgo uveljavljali, so s tem prenehali in svojo pozornost usmerili drugam. T.i. "vojna proti drogam" ni bila uspešna, sredstva, ki so jo zanjo zapravili, pa so bila ogromna. V Sloveniji se največ proračunskega denarja porabi za programe zdravljenja odvisnosti, manj pa za socialno varstvene programe in programe nevladnih organizacij. Po mojem mnenju bi morala država uravnotežiti porazdelitev sredstev na tem področju med različne programe in omogočiti, da se večina programov odvija v nevladnem sektorju. 7. Kateri medicinski problemi so povezani s konopljo (odvisnost)? Uporabniki kanabisa imajo praviloma skoraj enake zdravstvene težave kot kadilci tobačnih izdelkov. Mednje spada tudi odvisnost. Znaki odvisnosti od kanabisa so zlasti kronična utrujenost, neobčutljivost na zunanje dražljaje, brezvoljnost, spominske motnje, težave v koncentraciji in izguba motivacije. 8. Kakšen je vaš komentar na znanstvene ugotovitve o možnostih uporabe konoplje v medicinske namene? Glede možnosti uporabe konoplje v medicinske namene mi je znano le, da zmanjšuje pritisk v očesu pri bolezni zelene mrene (glavkoma), razširja sapnice (bronhije) pri astmi, pomirja krče pri božjasti (epilepsiji ali padavici), zmanjšuje bolečine in predvsem pri rakastih bolnikih zmanjšuje slabost in draženje na bruhanje. Po mojem mnenju bi lahko dopustili uporabo konoplje v te namene, vendar pod strogim nadzorom, da ne bi prihajalo do zlorab. 9. Ali po vašem mnenju tudi industrijska konoplja predstavlja eno vrsto mehke droge? T.i. industrijska konoplja ima zelo nizko vsebnost THC-ja in praktično ne povzroča nikakršnih negativnih učinkov. Tudi ne dosega učinkov, ki jih uporabniki od kanabisa pričakujejo, zato je njena uporaba v te namene nesmiselna. Je pa velika verjetnost zlorabe industrijske konoplje, saj jo lahko mnogi v želji po zaslužku na ilegalnem trgu prodajajo kot "pravo" indijsko konopljo. Nadzor nad proizvodnjo in prometom z industrijsko konopljo mora biti zato zelo strog. 10. Kakšno je vaše mnenje o "prohibiciji" konoplje? Mislim, da je iz prejšnjih odgovorov moje stališče glede prohibicije konoplje jasno. Prohibicija konoplje DA, vendar ne v smeri kriminalizacije in stigmatizacije njenih uporabnikov.
Matej Košir |
Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah.
Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami,
rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih
vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje
in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene
izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli
ilegalne ali legalne droge.
| gostujemo na |
 |
