Mtv Valkana Beach Party
9. - 10.avgust 2002

Letos se je v Puli med 9. in 10. avgustom odvijal že šesti po vrsti Valkana Beach Festival. Upi pred tokratnim partijem so bili še toliko večji, saj je letošnji festival pod svoje okrilje vzela ena izmed največjih glasbenih TV postaj, MTV.

Organizatorji so letos obljubljali kar največ za svoje obiskovalce, od odličnih pred in after-partijev, do enkratnega dogajanja na samem partiju, ki naj bi ga popestrili s stojnicami za hrano, različnimi performansi, go-go plesalkami, žonglerji, modnimi revijami; prostori, kjer si bodo obiskovalci spočili težke noge od odličnega ozvočenja in osvetljave. Vse to je seveda obetalo obilo zabave, kvalitetno pripravljen in še bolje izpeljan festival. Vendarle pa so organizatorji, kljub vsemu pozabili na eno malenkost, ki pa ni zanemarljivega pomena- dež. Tudi na morju nas lahko preseneti kakšna ploha, vendar so nas na VBF presenetile kar apokaliptične nevihte in konstanten dež, ki kar ni pojenjal.

Pa gremo lepo po vrsti. Naš pristanek v Istri so že od petkovega jutra spremljale plohe, vendar smo mi ostajali optimisti. Zvečer nas je čakalo delo, potem zabava. Konoplja.org je na Hrvaško odšla z misijo, da med obiskovalci razdeli 5000 letakov, ki govorijo o varni uporabi marihuane. Ker je bil party zastavljen na mednarodnem nivoju, smo tudi naše letake prevedli v angleški jezik ("Tips on How to Use Marihuana Safely"). Proti večeru, ko nam je vreme še prizanašalo, smo pričeli z deljenjem naših letakov že na samem začetku prireditve. Kmalu pa so pričele, na nikogaršnje presenečenje, padati prve dežne kaplje. Varnostna služba na vhodu je hitro pričela z razdeljevanjem plastičnih 50-litrskih vreč za smeti, ki naj bi obiskovalce vsaj malo obvarovale pred najhujšim. Zaradi velikega števila obiskovalcev je naše število letakov kaj hitro kopnelo, tako nam jih je v petek uspelo razdeliti približno 2000.

Po končanem delu je sledil prodor med vedno naraščajočo množico ljudi, ki se je kljub občasnim dežnim kapljam zabavala po svoje. Sledil je postanek na progressive floru, kjer nas je z odličnim setom prepričal Dj E-Base, ki so mu sledili Tomi Rollo, Darren Christian in Seb Fontaine. Plesišče se je polnilo, kruzanje naokoli pa nas je prepričalo, da je letošnji festival privabil še večjo množico ljudi kot lanskoletni.

Na žalost pa smo kljub mnogim obljubam organizatorjev, tudi letos opazili nekaj pomanjkljivosti. Prva najpomembnejša se mi zdi ta, da ponovno ni bilo na voljo tekoče vode, za to tako iskano dobrino pa smo morali odšteti 10 kn. Zabeljene so bile tudi cene ostalih pijač. Pogrešali smo tudi organizacije, kot so Špica in slovenski Drogart, ki na tako veliki prireditvi kar ne bi smeli manjkati.

Kakorkoli že, petkov party je potekal v enkratnem vzdušju, odlična glasba, nad nami oblačna noč z občasnimi bliski, ki so razsvetljevali nebo in rahlim vetrom, ki je hladil razgreta telesa. Temperatura se je dvigovala, glasba je postajala udarnejša, plesišča polna zabave željnih rejverjev, ko je naenkrat zadivjala strašna dežna nevihta, ki je do kože namočila vse, ki niso dovolj urno poiskali strehe nad glavo. Množica zabave željnih se je v trenutku nagnetla pod šotore, kjer so za svojimi gramofoni kraljevali dj-ji. Kar naenkrat je tam nastala bitka za svoj košček prostora pod prepolnimi šotori. Naliv je trajal dobre pol ure in ko nam streha nad glavo ni bila več potrebna, je ponovni pristanek na tleh pomenil blato do kolen. Vendar pa deževje petkovo noč ni več prizanašalo obiskovalcem Valkane, pralo nas je od četrte ure dalje, zato smo zaskrbljeni za svoje zdravje in v upanju na boljše sobotno vreme, dokaj hitro zapustili petkovo dogajanje.

Tudi sam sobotni dan nam ni vlival preveč upanja na izboljšanje vremena, padavine so nam dajale občutek, kot da letujemo na angleški obali. Kljub nalivom, pa smo se v polni pripravljenosti (opremljeni z dežniki in anoraki ter kupom letakov) odpravili čekirat sobotno sceno. Zagledali smo prizorišče v temi, maso zmedenih obiskovalcev, beseda o odpadlem partiju pa se je širila od ust do ust. Kod, kam in kako ni bilo jasno prav nikomur. Organizator ni poskrbel za informiranje svojih obiskovalcev. Zmeda na cesti, zmeda v glavah, mi pa smo se v največjem nalivu odločili, da razdelimo še nekaj letakov. Tokrat nismo končali blatni do kolen, ampak mokri do kože, pa vendar olajšani, da smo opravili vsaj delček svoje naloge.

Če so nalivi uničili sobotno dogajanje, pa nismo dovolili, da uničijo naše veselje, zato smo se v iskanju novih avantur podali dalje. Naše prvo sklepanje je bilo, da so glede na dež, organizatorji poiskali nadomestne prostore, kamor se bo prestavilo vso rajanje. Prva lokacija je bila Fort Bourguignon, kjer pa, kar se tiče uradnega dogajanja, ni bilo nič. Povsod pa, kamor je segel pogled, skupine razgretih rejverjev, ki so evforično iskali nadomestno zabavo. Odkrili smo klub Joy v Premanturi, kjer smo si za 50 kn izborili vstop, zabaval pa nas je Paolo Barbato. Zdaj nas je ubijala neznosna vročina, ki se je dvigovala premosorazmerno s številom obiskovalcev. Upanje na vsaj malo ohladitve je bilo zaman, saj ventilacija ali klima tukaj nista obstajali. Klub je kar pokal po šivih, mi pa smo hitro izkoristili priložnost in razdelili še nekaj letakov. Ko je okoli četrte ure gneča postala neznosna, smo zapustili prizorišče in se popeljali še naokoli, v iskanju novega. Nič kaj drugačna ni bila slika v klubu Cult, kjer se je kar trlo obiskovalcev, ki jih je VBF pustil na cedilu.

Nedeljsko jutro pa nam je pričaralo sonce. Navdušeni smo pohiteli proti starodavnemu gradu Bourguignonu, kjer je okoli enajste ure after party bil na vrhuncu. Ponovno smo naleteli na množico obiskovalcev, ki so iz svojih teles stikali še zadnje ostanke energije, plesali, noreli ali pa samo počivali. Najprej je bilo na vrsti informiranje, nato zabava do večera. Uradni party na gradu je trajal do tretje ure popoldan, pod gradom pa so na lastno pest pripravili zabavo, po naših podatkih, skupina hrvaško-srbske naveze iz Vukovarja.

Zaradi vsesplošne utrujenosti, smo se odpovedali zaključnemu žuru v klubu Cult, po besedah ostalih prisotnih pa smo izvedeli, da je tam vladala nepopisna gneča, vročina in slab zrak.

Če svoje zaključne misli strnem v nekaj stavkov, naj povem le to, da so občutki po letošnji Valkani ostali zelo mešani. Zaznamoval jo je dež, blato, gneča in zmeda. Organizatorji niso poskrbeli za alternativo v primeru dežja, kar je ujezilo marsikoga, ki je za karto odštel nezanemarljivih 300 kun. Vendar smo sodelavci Konoplja.org uspešno opravili svojo nalogo, saj smo o varni uporabi marihuane, po grobih ocenah, informirali 4000 obiskovalcev. Odzivi na letake so bili različni, od pohval, smeha, navdušenja ter nemalokrat začudenja. Bili smo edini, ki smo skrbeli za informiranje, kot sem že poudarila, pogrešali smo hrvaško Špico in Drogart. Preživeli smo torej še en festival elektronske glasbe, ki nas je kljub velikim pričakovanjem pustil malce nepotešene, pa vendar zadovoljne nad opravljenim delom.

Mojca
Konoplja.org