Učinki marihuane: Več kot le popadljiva lakota

novice

tuje novice

Uvod I Novice I Konoplja I Klasifikacija drog I Knjižnica I Prosti tek I Aktivist I Forum I Muzikafe I O nas I Pošta


	Arhiv novic

New York, ZDA
Dawn je bila stara 12 let, ko je začela s svojimi prijatelji kaditi marihuano. Pravi, da je bila to le ena od stvari, ki so jih počeli "cool" otroci za sprostitev in da so pozabili na probleme.

Toda po določenem času je bilo zaradi kajenja "bluntov" v obliki cigare učenje težje. "Pozabljala sem šolske obveznosti," pravi Dawn, sedaj stara 17. "Ko sem se nekaj naučila, naslednji dan pred učiteljem nisem vedela o čem govorim." Na začetku je Dawn omejila kajenje na vikende, a je navada kmalu postala vsakodnevna in pristala je v programu za uporabnike s problematično rabo Phoenix House.

Debata o tem, ali je marihuana škodljiva in povzroča odvisnost, kot je ugotovila Dawn, ali je le dokaj nenevarno mamilo, je stara. In do sedaj je bilo le malo raziskav, ki bi pomirile prerekanja. Zadnjih par desetletij je bila marihuana bolj v drugem planu raziskav, saj so se raziskovalci osredotočali raje na droge, kot sta kokain in heroin z veliko bolj očitnimi zasvojljivimi lastnostmi in bolj resnimi in zastrašujočimi učinki na uporabnike. V zadnjem desetletju, še posebej zadnjih nekaj let, se je zanimanje za marihuano izjemno povečalo, delno zaradi debate o uporabi medicinske konoplje v primerih kroničnih bolečin, slabosti, izgubi apetita pri ljudeh z AIDS-om, raku in drugih izčrpljujočih boleznih.

Dodatno je strokovnjakom zbudilo zanimanje odkritje molelkul, ki se v telesu pojavljajo naravno, imenovane endogeni kanabinoidi ali endokanabinoidi, ki so osupljivo podobne aktivnim komponentam marihuane. Raziskovalci so odkrili, da so receptorji za endokanabinoide razpršeni dobesedno po celem telesu in možganih, kar nakazuje, da verjetno igrajo pomembno vlogo pri reguliranju vrste procesov. Zadnje raziskave o načinu delovanja endokanabinoidov na regulacijo apetita, bolečine in zmožnosti pomnenja, bodo verjetno osvetlile ne le vrsto občutkov, ki jih poznajo uporabniki marihuane - mehkost, popadljiva lakota in meglen spomin - ampak bodo pomagale znanstvenikom razviti nova, bolj usmerjena zdravila, ki bodo pomagala kontrolirati apetit, olajšati bolečine in izboljšati spomin.

Znanstveniki so se tudi naučili, da je lahko marihuana, ki jo je vsaj poskusilo že okrog 70 milijonov Američanov, za majhen odstotek uporabnikov zasvojljiva. Uporabniki poročajo o vrsti raznolikih občutkov in znanstveniki domnevajo, da je tako zaradi podobnosti glavne psihoaktivne spojine - delta-9-trans-tetrahidrokanabinol, ali THC - endokanabinoidom, ki so udeleženi v vrsti telesnih in možganskih funkcij.

Dr. Rachel Wislon, raziskovalka na inštitutu Caltech, je v času svojega obiska na University of California v San Franciscu odkrila, da igrajo endokanabinoidi pomembno vlogo v hipokampusu, delu možgan, kjer se odvijajo procesi učenja in pomnenja. Nihče še ni ugotovil, kako natančno delujejo endokanabinoidi v področju hipokampusa, toda na osnovi ogromnega števila receptorjev na tem delu možgan in izkušenj uporabnikov marihuane, dr. Wilsonova domneva, da te molekule pomagajo snovati nove spomine z ojačevanjem povezav med nevroni. A ko so možgani ob uporabi marihuane preplavljeni s kanabinoidi, se pojavi pozabljivost, pravi dr. Wilsonova. Verjetno gre za preveč dobrih stvari, je še dodala. Ko je kanabinoidov v izobilju, se vsaka izkušnja močno povezuje v naših mislih. A ko bi se naj vse zabeležilo v spominu, je sistem preobremenjen in v spomin se nam ne vtisne nič.

Dr. Wilsonova je v lanskem letu poročala še o eni pomembni vlogi kanabinoidov. Zmanjševali naj bi proizvodnjo določenih nevrotransmiterjev, kar deluje podobno kot zavore pri avtomobilu, ko je sistem prehiter.

Naslednja študija, objavljena lansko leto v reviji Nature, bi lahko razložila zakaj uporabnike marihuane napade lakota. Mednarodna skupina znanstvenikov je ugotovila, da so miši, ki so jim z genetskim inženiringom zmanjšali število kanabinoidnih receptorjev, pojedle 40% manj hrane kot normalne miši. In v ločenem eksperimentu so raziskovalci pokazali, da obstaja med kanabinoidi in leptinom (hormon, ki povzroči občutek sitosti) medsebojen vpliv. V tej raziskavi so pri genetsko manipuliranih miših (z nižjimi nivoji leptina) ugotovili, da proizvajajo večje količine endokanabinoidov, kot normalne. Ko so jim dali leptin, so vrednosti endokanabinoidov padle.

Naslednja študija o kanabinoidih lansko leto bi lahko razložila, zakaj se ljudje pod vplivom marihuane počutijo dobro. Po študiji, objavljeni v reviji Science, naj bi kanabinoidi v kompleksnem zaporedju dogodkov pospeševali dopaminski sistem. Kot druge zasvojljive substance, naj bi marihuana prevzela možganski sistem, ki se je razvil v pomoč človeku, da najde vir hrane ali spolnega partnerja. Normalno nevrotransmiterji in receptorji "plešejo dolg, počasen ples," pravi dr. Wilsonova. "Sredstva zlorabe vdrejo na plesišče in prinesejo pijačo. :)"

Verjetno najbolj sporno vprašanje je še vedno ali je marihuana lahko zasvojljiva. Večini Američanov, katerih izkušnja z marihano je bila prijetna in kratka, je težko verjeti, da je lahko močno zasvojljiva. A raziskovalci, ki so osredotočajo na marihuano, so sestavili zapleteno sliko. Medtem ko lahko večina ljudi brez težav preneha z uporabo, izgleda obstaja majhen del populacije - 10 do 14 % - ki postanejo močno odvisni. In nekateri strokovnjaki za odvisnosti se bojijo, da bo imela ta možnost resne posledice pri mladih, saj naj bi stopnja zasvojenosti rasla v določenih mestih (New York in San Franciso sta med njimi).

Uporaba marihuane med najstniki kot je Dawn, lahko blokira družbeni razvoj in iztiri karierne načrte pravi dr. Alan I. Leshner, bivši direktor National Institute on Drug Abuse. Ljudje pogostokrat ne opazijo, da ima prijatelj ali sosed probleme z uporabo marihuane predvsem zato, ker so posledice uporabe marihuane manj izrazite kot tiste, povezane z drugimi drogami, pravi Alan J. Budney, izredni profesor na University of Vermont in direktor na univerzitetnem Treatment Research centru. "Ne vidite resnih akutnih posledic, kot pri alkoholu in kokainu," pravi dr. Budney. "Ljudje se ne sramotijo. Ne razbijajo avtomobilov. Ne zapravljajo vsega denarja ob pijančevanju. A to ne pomeni, da ni zasvojljiva. Lahko je zahrbtna. Potegne te v ta življenski slog in ne moreš ven."

Že leta se tudi strokovnjaki za odvisnosti prerekajo o učinkih marihuane. "Še vedno potekajo debate glede stopnje ali obsega ali velikosti odvisnosti in njenih realnih posledic, ki jih lahko prinese ta odvisnost," pravi dr Billy R. Martin, profesor in predsednik farmakologije na Virginia Commonwealth University v Richmondu. Ena izmed šibkih točk je bila odsotnost živalskega modela. A pred slabim letom so strokovnjaki NIDA-e pokazali, da si opice administrirajo količine primerljive s tistimi ob uporabi marihuane pri ljudeh, piše v raziskavi objavljeni v reviji Nature Neuroscience.

Takšna samoadministracija naj bi bila prepoznavni znak zasvojljivih substanc. In zadnja poročila opisujejo odtegnitvene sindrome, ki trajajo več tednov, kar potrjuje odvisnost. V študiji težkih uporabnikov marihuane je dr. Budney ugotovil, da ob prenehanju uporabe marihuane ljudje občutijo vrsto neprijetnih simptomov, vključno z zmanjšanim apetitom, težavami s spanjem, zmanjšanjem telesne teže, agresijo, jezo, razdražljivostjo, nemirnostjo in čudnimi sanjami. Pogosto začnejo ljudje zaradi teh simptomov ponovno uporabljati marihuano, pravi dr Budney, ki ugotavlja, da so simptomi podobni tistim pri prenehanju uporabe tobaka. A so ob primerjavi z alkoholom fizični simptomi odtegnitve še vedno blagi, pravijo strokovnjaki. Toda še vedno, za tiste s predispozicijo občutljivosti na marihuano je sila droge močna.

Za Marka, lastnika restavracije iz Vermonta, je bila želja po marihuani premočna, da bi jo lahko ignoriral. Mark, 40, je začel kaditi, ko je bil star 13 in je kadil dnevno do fakultete. "Ko sem se zbudil, se nisem počutil dobro, dokler nisem kadil," pravi. Čeprav je velikokrat poskusil prenehati, mu ni uspelo, dokler se ni vključil v program zdravljenja. Vendar niso vsi prepričani, da je marihuana grožnja.

"Vse je relativno, pravi dr. Donald Jasinski, profesor medicine na Johns Hopkins Medical School in direktor centra za Chemical Dependence na Johns Hopkins Bayview Medical Center. "Ali uničuje toliko življenj kot alkohol? Ne. Ali ubije toliko ljudi kot tobak? Ne. Ali je zaradi marihuane toliko smrti kot zaradi predoziranja z Aspirinom? Ne."

Mark se z otožnostjo sprašuje kakšno bi bilo njegovo življenje brez marihuane. "Edini v družini sem, ki nisem bil v "Ivy League" (družinska športna liga v ZDA op.p.), pravi. "Bil sem na zoprnem faksu. Moral bi biti skupaj z ostalimi."

Veè:	http://www.nytimes.com/2002/01/29/health/anatomy/29MARI.html

Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

gostujemo na