|
|
|
|
| |
| Konoplja in AMERIŠKA
ZGODOVINA |
| |
V
državah z velikim delov nebelega prebivalstva, so rasistični
politiki ustvarili mite, da marihuana povzroča norost, poželenje,
nasilje in kriminal. "En joint in bil si zasvojen in marihuana
je vodila k uporabi "ekvivalentnih drog" - kokaina, opija in
heroina". Te mite so razširjali nevedni novinarji in politiki,
ki niso imeli ne izkušenj ne znanja o konoplji in ti miti so
se do naslednje generacije razrasli v anti-marihuansko histerijo".
Na primer, prve države, ki so sprejele omejitve za uporabo marihuane
so bile na jugozahodu, kjer so bile velike količine delavcev
iz Mehike. Ena prvih držav, ki so ukrepale, je bila Kalifornija,
ki je "s svojo velikansko špansko govorečo (Mehiško) populacijo
in z opij kadečimi Kitajskimi četrtmi, označila marihuano za
"strup" v letu 1907, prepovedala posest, razen z receptom zdravnika,
v letu 1915 in jo izenačila s trdimi narkotiki, morfijem in
kokainom v letu 1929".
V marihuani so "zdrave sile" družbe našle grešnega kozla (ki
se ni branil) za nadloge revščine, rasizma in kulturnih predsodkov.
Meščane San Francisca "je preplašil velik priliv Hindujcev,
ki so zahtevali Cannabis Indica" in navajali "belce na svojo
razvado". Uvodniki so okrepili strah javnosti z grozljivimi
naslovi, ki so omenjali "grožnjo marihuane" in "ubijalski plevel"
in strah pred konopljo se je postopno razširil skozi Zahod.
Do leta 1929 je 16 zahodnih držav sprejelo kazenske omejevalne
zakone o uporabi marihuane.
Vendar pa konoplja ni bila edina tarča borcev proti drogam.
V tistih časih je ameriški kongres prepovedal ne le "trde" narkotike,
ampak tudi alkohol in razmišljal o prepovedi zdravil proti bolečinam
in celo kofeina. Federal Bureau of Narcotics (zvezni urad za
narkotike) je bil ustanovljen l. 1930 in njegov prvi šef je
bil Henry Anslinger. V prvih letih delovanja je urad minimiziral
problem marihuane, ki je bil v glavnem omejen na jugozahodni
del ZDA in določene gete velikih mest na vzhodu. Vendar pa je
bil urad oblegan s prošnjami lokalnih policij in šerifov, naj
jim pomaga pri reševanju problemov z marihuano. FBN se je upiral
temu pritisku, ker je šef Anslinger resno dvomil, da bi zvezni
zakon o omejevanju porabe marihuane bil ustaven. Še več, poročila
FBN kažejo, da urad ni verjel, da so bili problemi z marihuano
tako veliki kot je mislila javnost. Poleg tega bi bil nadzor
nad drogo zelo težaven, saj je, kot je izpostavil Anslinger,
rastlina rasla "kot regrat".
Brezposelnost in revščina depresije je dala zagon proti-marihuanski
kampanji. To se je zgodilo posredno, preko usmerjanja čustev
javnosti proti priseljenim in črnskim delavcem, ki so jih krivili,
da kradejo "ameriška" delovna mesta. Večji delež takih čustev
je zrasel iz kulturnih in rasnih predsodkov in so ga podpirale
skupine kot so bile Glavni možje Amerike (Key Men of America)
in Ameriška Koalicija (American Coalition). Cilj teh skupin
je bil, da "Ohranijo Ameriko ameriško". Vendar pa je do leta
1935 skoraj vsaka država omejila porabo marihuane in lokalne
policije in vplivni politiki so uspeli prisiliti FBN, da je
zahteval zvezni zakon o marihuani. Vprašanje ustavnosti so premeteno
zaobšli tako, da so omejitve vezali na davek na promet, kar
je efektivno dalo zvezni vladi zakonski nadzor na marihuano.
1
2 3
|
| |
| Literatura: |
Marijuana Grower's Guide,
deluxe edition by Mel Frank and Ed Rosenthal
|
|
| |
|
|
| |
|
| |
| |
|
|
Opozorilo:
Droge niso ključ do rešitve problemov.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah.
Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami,
rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih
vojne proti drogam.
Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje
in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.
Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene
izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli
ilegalne ali legalne droge.
| gostujemo
na |
 |
|
|
 |
