Konoplja v telesu

 Na začetku devetdesetih so znanstveniki spoznali, da so kanabinoidi (psihoaktivne substance v konoplji) podobni naravni snovi v možganih in da so konopljini učinki posledica vplivov kanabinoidov na biološke mehanizme, v katerih je aktivno udeležena ta naravna kemična spojina.

 V možganih in živčnem sistemu je cela vrsta bioloških mehanizmov, ki temeljijo na receptorjih. Receptorji so mesta, ki se odzivajo na določene kemične snovi in sprožajo določene reakcije. Kemične snovi se imenujejo nevrotransmiterji in vrsta verižnih reakcij skozi mrežo živčnih sistemov je proces, s katerim določena območja možganov komunicirajo z drugimi; tako v bistvu delujejo možgani. Večina drog deluje po podobnem principu: vmešajo se v te verižne reakcije in spremenijo procese normalnega delovanja. Barbiturati imajo nespecifičen vpliv na kanale kloridnih ionov, kar poveča aktivnost nevrotransmiterja imenovanega GABA; povečanje njegove aktivnosti povzroči pomirjevalni efekt. Benzodiazepini, kot je Valium, imajo specifičen vpliv na receptorje ki povzročijo večjo GABA aktivnost.

 Pred odkrijem receptorskih sistemov kanabinoidov v zgodnjih devetdesetih, so nekateri znanstveniki domnevali, da konoplja povzroča svoje vplive preko nespecifičnih vplivov, kot se to dogaja pri barbituratih. Nespecifični vplivi so splošno širši in bolj nevarni kot vplivi drog, povzročeni z direktno aktivacijo receptorjev.

 Vplivi konoplje se kažejo z aktivacijo vsaj dveh receptorjev kanabinoidov: CB1 in CB2, ki so locirani v možganih in hrbtenjači. Z biološkega stališča se vpliv konoplje kaže v vrsti reakcij organizma. Gre predvsem za reakcije na spomin in razsodnost, na lokomotorne funkcije, na endokrine reakcije telesa, kakor tudi na druge biološke spremembe: zmanjšanje telesne temperature, spremembe v hitrosti bitja srca, zmanjšanje slabosti in nagnjenost k bljuvanju ter reduciranem intraokularnemu pritisku. Znanstveniki približno vedo, kako delujejo CB1 receptorji, vendar obstaja še mnogo neznank predvsem o tem, kako receptorji kanabinoidov vplivajo na druge nevronske sisteme. CB2 receptorji so bili odkriti kasneje kot CB1 in vedenje o njihovi vlogi ter značilnostih je še vedno zelo majhno. Toleranca do konoplje se razvije ob stalni izpostavljenosti velikim količinam kanabinoidov.

 Reakcija možganov je zmanjšanje števila receptorjev, ki so zmožni vezati kanabinoide. Ko se izpostavljenost zmanjša, se število receptorjev posledično poveča. Nevrotransmiter, ki se v naravni obliki pojavlja v možganih, se imenuje anandamid. V osnovni obliki ima veliko manjšo moč kot THC, ki je primarni kanabinoid v konoplji. Vsekakor ima anandamid pomembno vlogo pri bioloških procesih v možganih in znanstveniki se trudijo dokazati, da pomaga telesu, da se lahko zoperstavi stresu, bolečini in slabosti. V zgodovini človeštva še ni bilo zabeležene smrti zaradi predoziranja s konopljo. Varnost uporabe konoplje izvira predvsem iz tega, da v delu možganov, ki nadzira dihalne in kardiovaskularne funkcije, ni oziroma je zelo malo receptorjev, ki reagirajo na kanabinoide.

VIR: Rosenthal E., Mikuriya T.(M.D.), Gieringer D.:"Marijuana Medical Handbook (A guide to therapeutic use)" Quick American Archives 3-100 1997

zdravstvo