MARINOL

  

 Konopljin nadomestek je sintetična droga, imenovana Marinol (dronabinol), ki vsebuje čisti THC.
 Marinol je bil predstavljen leta 1986 kot zdravilo proti slabosti pri kemoterapiji. V letu 1993 je bil potrjen kot zdravilo proti slabosti in pomanjkanju apetita, povzročenim zaradi AIDS-a. Uporaba Marinola je bila odobrena s strani FDA (Federal Drug Agency v ZDA), na podlagi obširnih raziskav o njegovi varnosti in učinkovitosti. Zdravilo se prodaja v obliki želatinastih kapsul, ki vsebujejo sintetični THC v sezamovem olju v 1.5, 5 in 10 mg dozah. Razvoj Marinola je promovirala Reaganova administracija, da bi zmanjšala medicinske pritiske na konopljo. Njegovi zagovorniki uporabo Marinola utemeljujejo z dejstvi: čisti THC, distribuiran v kontroliranih dozah. To naj bi bilo bolje kot kajenje konoplje, skupaj z vsemi neznanimi kemikalijami. Vendar je Marinol izpadel kot slab nadomestek naravne konoplje. Čeprav je nekaterim pacientom koristen, večina drugih pravi, da ne deluje tako dobro kot konoplja. Ena od možnih omejitev Marinola je, da vsebuje samo enega od medicinsko aktivnih kanabinoidov, in sicer THC. V konoplji je več medicinsko aktivnih kanabinoidov, kot npr. CBD.

 Verjetno največja omejitev Marinola je, da se ga da uživati le oralno. V nasprotju je konopljo možno tudi kaditi. Npr. bolnikom po kemoterapiji je tako slabo, da imajo težave z zaužitjem kakršnegakoli zdravila in tem je kajenje edini način, kako spraviti konopljo v telo. Kajenje je tudi rešitev, če bolniki potrebujejo trenutno olajšanje. Da začnejo oralne doze učinkovati, traja vsaj uro ali več, ob kajenju pa je olajšanje trenutno. Pacienti si lahko trenutno olajšajo napad bolečine ali pričakovani napad krčev s tem, da pokadijo joint, ne pa z Marinolom. Še ena pomembna prednost kajenja konoplje pred uporabo Marinola je metoda samotitracije. Samotitracija je določanje količine užite droge sproti, kar lahko dosežemo le s kajenjem. Z oralnim uživanjem lahko le vnaprej določimo količino potrebne droge in kasneje ugotovimo, če smo imeli prav ali ne.

 Čeprav je Marinol distribuiran v vnaprej določenih dozah, je določanje doze zelo zahtevna naloga. Ker se človekova sposobnost absorbcije droge skozi prebavni sistem vseskozi spreminja in je odvisna od številnih dejavnikov, je natančna določitev doze skoraj nemogoča. Uporabniki poročajo, da jim zdravniško določena doza včasih sploh ni pomagala, včasih pa so se predozirali in tako morali trpeti vse simptome predoziranj. Naslednji minus Marinola je vsekakor njegova cena. V ZDA ta znaša 300$ na recept, kar znese cca. 4700$ na mesec. Če nimate dobrega zdravstvenega zavarovanja, je to zelo drago zdravilo. Tako zelo drag je zato, ker je proizveden sintetično v kemičnih laboratorijih. V času do leta 1920 se je dalo na ameriškem tržišču 1l tonika, v katerem je bilo 4700 doz, kupiti za 4$. V sedanjem času, ko je strošek zdravstvene oskrbe trn v peti večini državnih ekonomij, je prav ironično, da vlade postavljajo konopljo na sezname prepovedanih drog (gledano z medicinskega vidika ).

 Marinol pa ima tudi nekaj prednosti. Je kemično čist in zato ni možnosti kontaminacije z bakterijami, glivami, pesticidi in ostalimi kontaminanti, s katerimi je lahko onesnažena konoplja s črnega trga. Ker se Marinol jemlje oralno, odpadejo vsi škodljivi učinki kajenja. Ker je Marinol čist in vedno enako močan, se lahko na daljša obdobja odredijo točno določene doze (če odmislimo različno dovzetnost prebavnega trakta), kar pri konoplji zaradi različne vsebnosti in koncentracije kanabinoidov ne moremo. Uporabniki Marinola so predlagali, da bi kapsule enostavno pokadili. Vendar je THC v Marinolu raztopljen v sezamovem olju, zaradi česar nastane pri gorenju zelo dražeč dim, ki se ga enostavno ne da kaditi.

VIR: Rosenthal E., Mikuriya T.(M.D.), Gieringer D.:"Marijuana Medical Handbook (A guide to therapeutic use)" Quick American Archives 3-100 1997

zdravstvo