Tobak in alkohol, substanci, o katerih večina ljudi sploh ne govori kot o drogah, veljata za najbolj pogosto uporabljani drogi na svetu. Še posebej v zadnjih desetletjih pa se ob teh dveh pogosto pojavlja tudi konoplja. Bodisi kot tista droga, ki je po uporabi tesno na tretjem mestu, bodisi kot tista, o katere statusu bi veljalo temeljito razmisliti.

Odločili smo se, da jih soočimo in jih primerjamo po stopnji škodljivosti za organizem, po potencialni odvisnosti ter vplivu na sposobnost vožnje. Naj podatki govorijo sami zase!

Raziskave, ki bi ugotavljala učinek konoplje s teh treh vidikov, pri nas (še) ni. V tujini so se s to problematiko ukvarjali že v sedemdesetih letih. Zanimal jih je dejanski učinek konoplje (oz. kanabinoidov) na telo, predvsem na razvoj pljučnega raka.

Nizozemsko ministrstvo za zdravje je leta 1998 objavilo podatke o številu smrti na leto, ki jih povzročijo alkohol, tobak, konoplja in trde droge (Tabela 1). Kot je razvidno, največ smrtnih žrtev povzroči tobak (30.000), sledi mu alkohol (2.200) in trde droge (42). Podatki se od leta 1995, ko je bila raziskava narejena, niso bistveno spremenili. Številke za trde droge so vzete iz mednarodne statistične klasifikacije bolezni in povezanih zdravstvenih težav pri Svetovni zdravstveni organizaciji (International statistical classification of diseases and related health problems ICD-10). Zabeležili niso niti enega primera smrti, katere vzrok bi bili kanabinoidi.


Tabela 1: Število smrti na leto od alkohola, tobaka, konoplje in trdih drog

Največja doslej opravljena študija, ki se je ukvarjala z ogroženostjo kadilcev marihuane, je Kaiser Pemanente Medical Care Program ('študija Kaiser'). Potekala je od junija 1979 do decembra 1985 v San Franciscu in Oaklandu, zajela pa je kar 65.171 ljudi. (n = 65,171). Ločili so jih na skupino 'trenutnih kadilcev' in skupino tistih, ki so 'kadili kadarkoli prej' ter ugotavljali odstotek možnosti smrti zaradi pljučnega raka (Tabela 2).

Tabela 2: Tveganje smrti pri ljudeh, ki trenutno uživajo marihuano in tistih, ki so jo kadarkoli prej - glede na spol in vzrok smrti

Dim tobaka : dim konoplje

Ob tem bi bilo smiselno primerjati sestavo dima tobaka in konoplje. Eno takih študij je opravil washingtonski inštitut za medicino (Institute of Medicine, Marijuana and Health, Washington D. C.) leta 1998. Dim kanabisa je podoben tobačnemu dimu v tem, da je mešanica zelo majhnih delcev in plina. Tako delci kot plin vsebujejo veliko že znanih, verjetno pa nekaj še neznanih snovi, ki so - glede na klinične izkušnje s tobačnim dimom - lahko zdravju nevarne. Količine posameznih snovi v dimu cigarete tobaka in zvitka marihuane so prikazane v tabeli 3. Koncentracija strupenih snovi, kot npr. ogljikov monoksid, vodikov cianid ..., in katrana je pri obeh podobna.

A. Cigareta

Tabela 3: Analiza sestave dima tobaka in konoplje

Konoplja s tobakom ali brez?

Ker je tobak tako karcenogen, je potrebno iz vseh študij, ki ugotavljajo povezavo med marihuano in rakom, izključiti tiste, ki kadijo oboje, tobak in marihuano. Nesrečno so mediji popačili rezultate pilotne študije skupine Zhang/Tashkin; 17. decembra 1999 so namrec na CNN-u objavili, da je študija ugotovila, da lahko marihuana povzroči raka. Od 173 ljudi, kolikor jih je sodelovalo v raziskavi, jih samo 28 ni kadilo tobaka. 22 od 24 kadilcev marihuane, ki so imeli raka, je kadilo tudi tobak. Torej je 145 od 173 bolnikov z rakom kadilo tobak; 123 od njih samo tobak, medtem ko sta le dva kadila samo marihuano.

Kanabinoidi zavirajo rast rakavih celic?

Obstajajo tudi študije, ki so ugotavljale obratno: septembra 1975 je Journal of the National Cancer Institute (ZDA) objavil izsledke raziskave o protirakastem delovanju kanabinoidov. Tumorje pljučnega raka so vsadili mišim. Rezultati so pokazali, da so miši, ki so jim dajali THC in druge kanabinoide, živele dlje, saj so kanabinoidi upočasnjevali rast rakavih celic.

Pri vseh teh raziskavah obstaja določena stopnja nezanesljivosti (zanesljivost naj bi bila okoli 95%), kar nasprotniki liberalnejše politike do konoplje izkoriščajo, da lahko zavrnejo takšne študije kot nekompetentne. Dejstvo pa je, da še ni bil objavljen niti en sam članek, v katerem bi ugotavljali zvišanje deleža rakavih obolenj zaradi kajenja konoplje. Do sedaj niso odkrili niti enega samega primera pljučnega raka pri osebi, ki je kadila samo konopljo.

Kako nevarni so alkohol, tobak in konoplja?

Vendar pa ni pljučni rak edina nevarnost kadilcev. Nizozemsko ministrstvo za zdravje je objavilo podatke o tveganju in škodi, ki jo povzročijo različne snovi.

Iz primerjave je razvidno, da pri obeh legalnih drogah obstaja velika verjetnost psihične in fizične odvisnosti, medtem ko pri konoplji obstaja majhna verjetnost psihične odvisnosti, tveganje fizične pa naj ne bi obstajalo.

Poškodbo jeter tvegate ob prekomernem uživanju alkohola, medtem ko konoplja in tobak na jetra ne vplivata. Nasprotno pa pri kajenju tobaka in marihuane obstaja velika verjetnost poškodbe dihalnih organov (!). Učinek na srce pri konoplji še ni raziskan, zato pa obstaja majhno tveganje pri alkoholu in veliko pri tobaku. Alkohol in tobak prinašata majhno tveganje za poškodbe želodca, medtem ko pri konoplji tovrstnega tveganja ni. Po tej raziskavi prekomerni pivci tvegajo poškodbe možgan (srednje tveganje), pri tobaku tega tveganja ni, tovrsten učinek konoplje pa še ni raziskan. V opozorilo velja zadnji podatek, ki govori o sposobnosti vožnje - pri alkoholu močno zmanjšana sposobnost vožnje, pri konoplji srednje zmanjšana (!), tobak pa po teh podatkih na sposobnost vožnje ne vpliva.