Botanika konoplje

Lennaeus je leta 1753 prvi klasificiral rastlino Cannabis sativa kot monotipično vrsto. Sedaj je to vprašanje postalo sporno zaradi pomanjkanja rodovne raznolikosti. Leta 1974 je Richard Evan Schultes predlagal politipično klasifikacijo. A o konoplji ostaja še vedno veliko neodgovorjenih vprašanj.

Cannabis Sativa L.

Obstaja ena vrsta konoplje ali več? Mnogi znanstveniki oporekajo, da je genetski zapis monotipičen. Tako jo obravnava tudi ameriška zvezna oblast, kot tudi mnogo držav po svetu, kjer so zakone napisali pod predpostavko, da rod obsega le eno vrsto, Cannabis sativa. Drugi pa so mnenja, da rod vključuje več vrst. Na primer ruski študenti v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja so trdili, da obstaja vsaj ducat vrst konoplje. Takrat ti pogledi niso bili širše sprejeti. A v poznih šestdesetih so znanstveniki začeli sprejemati idejo o obstoju večih vrst in začeli z vrsto raziskav.

Če pogledamo nazaj, je politipični koncept konoplje v svoji Encyclopedii (vol.1) prvi obelodanil Lamarck v obliki poročila o Cannabis indica in jo primerjal z poročilom o Cannabis sativa (Emboden, 1974). V kasnejših letih so bile predlagane mnoge druge vrste, za katere so kasneje ugotovili, da so identične že pbstoječim vrstam.

Tri, danes široko sprejete vrste so C. sativa, C. indica in C. ruderalis. Cannabis sativa je zelo visoka, redko razvejana, veje so odmaknjene druga od druge. V nasprotju je Cannabis indica nizko rastoča in gosto razvejana, z bolj kompaktnimi vejami in po navadi raste v obliki stožca oziroma piramide. V primerjavi z drugimi rastlinami je Cannabis ruderalis nizka in srednje razvejana. Kakorkoli že, vsebnost kanabinoidov je najvišja pri vrsti Cannabis indica. (Schultes, 1975)

BOTANIKA RASTLINE
Konoplja je visoka, pokončna enoletna rastlina. Ob ugodnih pogojih (sončno okolje, lahka, dobro drenirana kompostirana prst, obilno namakanje) lahko v 4 do 6 mesecih zraste do 6 metrov v višino. Izpostavljeni bregovi rek, travniki in kmetijske površine so idealni habitat za konopljo, saj omogočajo obilo sonca.

semena konoplje

Semena se zasejejo spomladi in ponavadi vzklijejo v 3 do 7 dneh. Sadike se iz zemlje pojavijo z okrepitvijo hipokotila (zarodne osnove). Kotiledoni (osnovni listi) so po velikosti neenaki, zožani v temelju, pri vrhu pa zaokroženi oziroma topi.

Hipokotil se v dolžino razteza od enega do desetih centimetrov. Okoli desetih centimetrov ali manj se pojavijo prvi pravi listi, par nasprotno orientiranih lističev, vsak z jasnim petiolom (listnim steblom), ki so zasukani za četrtino glede na kotiledone.

značilna oblika lista konoplje

Kasnejši pari listov se pojavijo v nasprotni formaciji in različno oblikovana sekvenca listov se pokaže z drugim parom listov, ki imajo 3 lističe, tretjim z petimi lističi in tako naprej do 11 lističev. Občasno ima prvi par listov 3 lističe vsak, in drugi par vsak po 5 lističev.

Če rastlina ni prenatrpana, bodo glavne veje pognale iz majhnih brstov (nahajajo se na sečišču petiol) vzdolž stebla. Pod ugodnimi pogoji lahko konoplja v dolgih sončnih poletnih dneh zraste v dolžino tudi do 7 centimetrov dnevno.

Konoplja kaže dvojni odziv na dolžino dneva; v prvih dveh ali treh mesecih rasti se z daljšanjem dneva odziva z aktivno rastjo, a v isti sezoni potrebuje krajše dneve za cvetenje in zaključek življenskega cikla. Konoplja začne cveteti ob kritični dolžini dneva, ki se med vrstami ali sortami razlikuje.

Konoplja je dvodomna rastlina, kar pomeni, da se moški oziroma ženski cvetovi razvijejo na ločenih rastlinah, čeprav najdemo tudi dvospolnike (hermafrodite) z organi, značilnima za oba spola na eni rastlini. Razvoj vej, na katerih so cvetovi se med moškimi in ženskimi rastlinami razlikuje: moški cvetovi visijo na dolgih, prostih, razvejanih do 30 cm dolgih vejah, medtem ko so ženski cvetovi stisnjeni med manjše lističe.

Prvi znak cvetenja pri konoplji je pojav nediferenciranih cvetnih primordijev vzdolž stebla na stičiščih petiole, za stipulo (listno ostrogo). V fazi pred cvetenjem sta spola rastline neločljiva, razen splošnih razlik v obliki celotne rastline.

Ženske rastline so ponavadi nižje in imajo več vej kot moške. Ženske rastline imajo na vrhu mnogo listov, ki obkrožajo cvetove, medtem ko imajo moške rastline na vrhu in vzdolž cvetočih vej manj listov.

Ženski cvetovi se pojavijo kot dva dolga, bela, rumena ali roza pestiča, ki se pokažeta iz gube zelo tanke čaše. Čaša je pokrita z glandularnimi trichomi (žleznimi dlačicami). Ženski cvetovi se pojavijo v parih pri kolencu, vsak na svoji strani petiole za prilistom ovršnih listov, ki zakrivajo cvet. Čaša je velika 2-6mm in popolnoma obdaja jajčnik.

Pri moških cvetovih čašo tvori 5 cvetnih listov (dolgi so okoli 5mm) in so rumene, bele ali zelene barve. Visijo navzdol in pojavi se 5 prašnikov, ki so sestavljeni iz nežnih pelodnih vrečk, ki so razdeljene od vrha in podprte z tankimi vlakni. Zunanja površina moške čaše je pokrita z ne-glandularnimi trichomi (nežleznimi dlačicami). Zrna peloda so skoraj okrogla, rahlo rumena in merijo 25-30 mikronov.

Viri:
Robert C. Clarke: Marijuana Botany (1981); 1-9
http://www.siu.edu/
http://www.botanical.com/