Najlažje je jokati in kritizirati. Pa bodi ti eden izmed tistih 5%, ki zadevo v nulo predelajo in nam izrazi svoje pomisleke.
Do takrat pa:
http://sksk.si/article.php/Predlog_zakona_o_konopljiŠirite, kolikor se da.
Nekaj določb iz zakona:
2.1. Cilji predlaganega zakona
2.1.1. usklajevanje slovenske zakonodaje z mednarodnimi dokumenti in ustavo Cilji predlaganega zakona so predvsem usklajevanje slovenske zakonodaje v zvezi s konopljo s sodobnimi smernicami v okviru mednarodnih sporazumov. Trenutna zakonodaja na tem področju namreč vsebuje mnoga protislovja in to na škodo človekovih pravic, na škodo otrok, ki so žrtev zlorabe drog, na škodo pridelovalcev navadne in uporabnikov medicinske konoplje in tudi na škodo državne blagajne. Z rigoriznimi represivnimi zakoni se Slovenija namreč ne ravna v skladu z ustavo, niti z duhom mednarodnih konvencij, ki izrecno ne omejujejo hortikulturnega gojenja medicinske konoplje, niti pridelovanja navadne konoplje v industrijske namene, temveč omejujejo zgolj pridelovanje, prodajo in uporabo medicinske konoplje in sicer pridelavo in prodajo pogojujejo z nadzorom države, ki mora o pridelavi voditi statistike ter o njih obveščati ZN, uporabo pa z zdravstvenimi razlogi. 2.1.2 Smiseln boj proti nezakoniti trgovini z drogami Čeprav se konvencije (1961, 1971, 1988) ukvarjajo večinoma z nevarnimi drogami, kot so heroin, kokain, amfetamini itd, pa se konvencija iz leta 1998 ukvarja posebej s konopljo. Tam je zapisano, čemu velja posebna pozornost, namreč nezakonitim nasadom v Afriki, ki se poslužujejo intenzivnega gnojenja s sintetičnimi gnojili, kar ima škodljive posledice za okolje. Poleg tega naroča konvencija državam, naj
preprečijo zlorabo otrok, povezano s konopljo, ter, naj se soočijo s problemom mednarodne nezakonite trgovine. Trg nezakonite trgovine pa se napaja s prohibicijami.
2.1.3. Smiseln pristop do ekologije in družbene resničnosti Glede rešitev pušča konvencija državam članicam odprte roke in svetuje, naj se države ravnajo po načelih človekovih pravic in kulturne stopnje prebivalstva, ter po načelih trajnostnega razvoja. V tem smislu je jasno, da gojenje konoplje v Sloveniji ne predstavlja ekološke grožnje, temveč je obratno, veliko ekoloških rešitev vezanih prav na konopljo. Glede preprečevanja nezakonitega trga je jasno, da najbolj učinkovit ukrep za to ne more biti prohibicija, ko država nima kontrole nad trgom in se razmahne organizirani kriminal, temveč ureditev nedorečenosti, da organizirani kriminal nima več z njimi kaj početi, država pa si pridobi nadzor nad položajem.
2.1.4. Smiselno reševanje akutnega problema z alkoholizmom Napotek, ki se veliko ponavlja v konvencijah, je tudi iskanje vmesne poti, ponudba manj škodljivih snovi namesto bolj škodljivih. V tem smislu bolj primerne snovi, kot je konoplja, ne bomo našli. Odvisniki dobijo s tem realno alternativo, da zamenjajo svojo uničujočo odvisnost od nevarnih drog z uporabo konoplje, ki jim zdravstveno ne bo škodila, z njeno uporabo pa bodo lahko kasneje kadarkoli prenehali, saj telesno od nje ne bodo odvisni. Tukaj so mišljeni tako uporabniki prepovedanih drog, kot sta heroin in kokain, kot je tudi predvsem mišljen akutni problem alkoholizma, ki bi s konopljo končno dobil dodatno možnost. Treba se je namreč zavedati, da antialkoholne akcije zadnjih 40 let glede na zadnje statistike niso bile uspešne. Enako neuspešna je bila tudi politika prohibicije drog, saj je število uporabnikov, odkar so prepovedane, naraslo, ne glede na prepoved. 2.1.5. Varovanje mladostnikov, zatrtje črnega trga, rehabilitacija odraslih uporabnikov v samozdravilne namene Cilji, ki jih namerava doseči ta predlog zakona so predvsem obvarovanje mladih pred zlorabo z drogami, zatrtje črnega trga z drogami in družbena rehabilitacija uporabnikov konoplje. Konoplja mladine namreč ne pritegne le zaradi dostoposti, temveč predvsem zaradi svoje prepovedanosti. Prepovedanost pritegne tudi kriminalne združbe. Konoplja s statusom tradicionalnega zdravilnega zelišča v bo za mladino bistveno manj zanimiva kot prepovedana droga in enako za organizirani kriminal. Stigmatizacija uporabnikov konoplje zaradi trenutne zakonodaje pa niti ni v skladu z ustavnimi in človekovimi pravicami. Uresničenje teh ciljev obeta tudi posledice: prihranek zaradi ukinjenja nepotrebnega preganjanja konoplje in namesto njenega nadzora, kakršnega obeta sprejem tega zakona, cenejše in enostavnejše lajšanje širokega spektra zdravstvenih težav, pritok sredstev neposredno v državno blagajno zaradi omogočanja nadzorovanega izvoza medicinske konoplje, manjša obremenjenost zdravnikov, policije in sodstva.