OdgovorNapisal/-a travar » 24 Feb 2005, 20:17
zal nimam digitalnega fotoaparata da bi dal gor sliko,sem pa zasledil nekaj o poliploidnih,triploidnih,tetraploidnih in genetsko spremenjenih osebkih:
Poliploidnost:
Krizantema (Chrysanthemum sp.) je primer poliploidne rastline. Poliploidnost pomeni, da ima osebek v svojih somatskih celicah v vsaki po več kromosomskih kompletov. Ena vrsta diploidne krizanteme ima 18 kromosomov. Druga sorodna vrsta pa že 36. Bazični genom take skupine, iz katerega se izvajajo drugi večji genomi imenujemo monoploiden. Pri krizantemi je to 9 kromosomov. Diploidna krizantema torej ima 18 kromosomov. In tetraploidna krizantema ima 4x9=36 kromosomov. Imamo tudi heksaploidne krizanteme z 6x9=54 kromosomi, oktaploidne z 8x9=72 ter dekaploidne z 10x9=90 kromosomi. Zanimivo, kako je to fleksibilno pri krizantemah, pri človeku pa so ponavadi že veliko manjše aberacije smrtne.
Pri krizantemah poteka mejoza lepo mirno in normalno, ce je v somatskih celocah 18 kromosomov, dobimo 9 bivalentov, pri tistih s 36 kromosomi 18 bivalentov in tako naprej. Gamete dobijo po enkromosom iz vsakega bivalenta. Ne glede na to koliko ploidni so starši, pravimo za te gamete da so haploidne. Na primer, pri dekaploidni krizantemi z 90 kromosomi bo gameta haploidna z 45 kromosomi.
Poglejmo si še enkrat subtilno razliko v definiciji med monoploidijo in haploidnostjo:
Monoploidna garnitura kromosomov je številčna osnova za določanje njenih mnogokratnikov, ki pomenijo število kromosomov v somatskih celicah poliploidnih osebkov
Haploidno število je število kromosomov v vsaki od spolnih celic (gamet) poljubnega osebka.
Poliploidnost je pri rastlinah zelo razširjena.30-35% rastlin cvetnic je poliploidnih. Še posebej se poliploidne rastline obnesejo v kmetijstvu.
Triploidnost, tetraploidnost in genetsko spremenjeni osebki:
Praviloma imajo poliploidne rastline sodi mnogokratnik njihovega monoploidnega števila kromosomov (so diploidne, tetraploinde, heksa-, okta-, dekaploidne). Vendao obstojajo tudi vrste, kjer je mnogokratnik liho število in take rastline so npr. triploidne. Mitoza poteka brez problemov, ravno tako kot pri diploidnih. Toda ker pri mejozi ima vsak kromosom več potencialnih partnerjev in se vsi kromosomi ne morejo sprijeti v pare, ker njihovo število ni deljivo z 2, Zato se pogosto dogaja, da se triploidne rastline ne morejo spolno razmnoževati. Lahko jih razmnožujemo le nespolno npr. s potaknjenci ali cepiči.
To izrablja kmetijska industrija. Na primer banane, ki jih kupujemo so triploidne. Zato imajo skoraj nevidna semena, ki nas ne motijo, ko jih jemo.
Triploidnost je torej komercialno zelo zanimiva lastnostr, ki omogoča da je kupec vedno znova primoran kupovati sadike ali mladice od nekega ponudnika.
Na Floridi se vodne poti močno zaraščajo z vodnimi rastlinami. Zato so v te vode spustili veliko rastlinojedih krapovcev, ki jedo rastlinje in pomagajo čistiti kanale. Da te ribe čez nekaj časa ne bi postale nadloga, ker bi se preveč razmnožile, so jih znanstveniki naredili triploidne, da se same ne morejo razmnoževati.
Tetraploidne organizme lahko naredimo na več načinov. Najbolj preprost recept je da onemogočimo ločevanje kromosomov med mitozo ali mejozo. To se imenuje endoreduplikacija. Pri rastlinah, kjer je mogoča samooprašitev, je taka nova vrsta genetsko stabilna. Avtopoliploid imenujemo poliploid, ki je nastal s pomnoževanjem lastnega osnovnega števila kromosomov.
