outdoor - vodič

[cereus]

Nekaj o naravnih škropivih, proti žužkom

Škropivo iz njivske preslice.

Njivska preslica vsebuje veliko kremenčeve kisline. Uporabna je za zatiranje plesni, rje, škrlupa, pršic in rdečega pajka (na sadnem drevju).

1 kg sveže ali 150g posušene preslice namočimo preko noči v 10 litrih vode. Zjutraj poberemo preslico in jo skupaj z delom nastale tekočine kuhamo. Počasi naj vre 30 minut. Vse skupaj ohladimo (pokrito) in primešamo preostanek tekočine. Nastalo tekočino razredčimo v razmerju 1:5 (1 liter tekočine razredčimo s 5 litri vode). Precedimo in ob sončnem vremenu poškropimo prizadete rastline. Če prvo škropljenje ni učinkovito, ponovimo. Dobre rezultate dosežemo tudi, če škropivo mešamo s škropivom iz kopriv v razmerju 1:1.


Škropivo iz kopriv

Uporablja se za uničevanje listnih uši. Istočasno je tudi gnojilo ter povečuje krepkost in odpornost rastlin.

1 kg svežih kopriv namočimo v 10 litrov vode. Po 24 urah tekočino precedimo in poškropimo rastline z vseh strani. Kopriv ne namakamo dlje, ker začne plahneti učinkovitost. Postopek po potrebi ponovimo čez nekaj dni.


Škropivo iz čebule in česna

Uporaben je za zatiranje pršic in plesni in pri porjavelosti krompirjevih rastlin. Če kuhamo lupine čebule, dobimo škropivo proti žuželkam.

V 10 litrih vode namočimo pol kilogram a narezane čebule in česna. Ko se tekočina neha peniti, jo razredčimo z desetkratno količino vode. S tekočino zalijemo zelenjavne grede in okolico sadnih dreves.

Proti plesni pomaga tudi namočena lupina od česna, lahko tudi kakšen strok zraven,se namaka en dan in potem se pošprica napadene rastline

Škropivo iz pelina

Z njim zatiramo številne uši, rjo na ribezu, gosenice, mravlje in pršice na robidnicah.

1/3 kg svežih ali 30 g suhih pelinovih listov namočimo v 10 litrih vode za 3 dni. Precedimo in nerazredčeno škropimo po prizadetih rastlinah. Pelina ne kompostiramo, ker se mu deževniki izogibajo.


Škropivo iz rabarbarinih listov

Uporablja se pri zatiranju porovega molja, ki objeda porove liste.

1 kg rabarbarinih listov polijemo s 6 litri kropa. Pustimo stati 24 ur, nato precedimo in s tekočino zalijemo porove liste.




Škropivo iz paradižnikovih listov

Deluje proti metuljem in gosenicam kapusovega belina, ki napada zeljnate rastline.

Škropivo pripravimo tako, da naberemo dve pesti paradižnikovih listov ter odlomljenih stranskih poganjkov in jih zmečkamo. Namočimo v 2 litra vode za 3 ure. Nato prizadete rastline temeljito poškropimo z vseh strani.


Škropivo iz cvetočega vratiča

To škropivo je ljudem strupeno. Uporabljamo ga za zatiranje škodljivcev na vrtnih jagodah, malinovega hroščka, pršic, listnega zavijača, rje na rastlinah in plesni.

1/4 kg svežih listov, stebel in cvetov ali 15 g posušene rastline namočimo v 5 litrih vode. Lahko jih tudi skuhamo kot preslico. Poleti škropimo tla okoli rastlin, pozimi pa tudi rastline. Po cvetenju rastlin in jeseni škropimo s tekočino, ki smo ji dodali še liter vode.


ŠKODLJIVCI

REDČI PAJEK: vertimec, spinosad

Polže z vrtnin privabimo z žametnicami
Polže s svojim vonjem privabljajo žametnice (tagetes), zato te na gredah posadimo ob vrtnine, ki jih želimo obvarovati pred polži. Rastline, ki bodo z vonjem odgnale polže, so kapucinke, timijan, žajbelj, pa tudi česen in čebula. Proti polžem je zelo učinkovito škropljenje rastlin s pelinovim prevretkom.
Mravlje odženemo s pelinovim prevretkom
Mravlje se naselijo na tiste rastline, ki so jih napadle listne uši. Mravlje učinkovito odganjamo s pelinovim prevretkom, ki ga naredimo enako kot za gosenice kapusovega belina. Če želimo na vrtu nekatere zelenjadnice obvarovati pred mravljami, zraven njih posadimo vratič in motovilec, teh mravlje ne marajo.
Voluharjem smrdi česen
Tam, kjer želimo z gred odgnati voluharja in miši, nasadimo česen, ki jih odganja s svojim močnim vonjem.
Pelin in poprova meta odvračata bolhače
V bližino kapusnic (zelje, brstični ohrovt, ohrovt) nasadimo pelin in poprovo meto, saj ti rastlini odvračata bolhače.
S koprivnim prevretkom nad navadno pršico
Na vrtninah, kot so kumare, fižol, paprika, paradižnik in druge, se pogosto naseli navadna pršica. Učinkovito jo odženemo s koprivnim pripravkom, ki ga naredimo tako, da v deset litrov vode za 24 ur namočimo približno 1 kilogram svežih listov kopriv. S tem nato škropimo rastline, ki jih je napadla navadna pršica.
Pelin proti gosenicam kapusovega belina
Gosenice kapusovega belina so ponavadi na kapusnicah (zelje, brstični ohrovt, ohrovt), z njih jih preženemo s pelinovim prevretkom. Tega naredimo tako, da v deset litrov vode namočimo približno 400 gramov svežih pelinovih listov. Razredčimo ga z vodo in nato škropimo liste kapusnic. Škropljenje je najučinkovitejše v jutranjih ali večernih urah, ko gosenice prilezejo na površje rastlin.
Gosenice kapusovega belina s svojim vonjem odvračajo pelin, žajbelj, timijan. Te posadimo v bližino kapusnic.
Korenjeva muha ne mara čebule
Odženemo jo tako, da zraven rastlin, ki jih napada, to sta poleg korenja peteršilj in zelena, nasadimo čebulo in žajbelj.
Nad listne uši s koprivnim prevretkom
Listne uši na vrtninah so prava nadloga. Mednje sodijo mokasta kapusova uš, črna fižolova uš in siva breskova uš. Ob rastline, ki jih uši rade napadajo, nasadimo kapucinke, ki jih odvračajo z vrtnin. Sicer se listne uši na vrtu rade naselijo na fižolu, solati, kumarah, krompirju in drugih rastlinah. Te rastline proti polžem zjutraj škropimo s koprivnim prevretkom, ki ga naredimo tako, da v desetih litrih vode za tri tedne namočimo približno kilogram svežih kopriv, nato pa to za škropljenje razredčimo z desetimi litri vode.
Strune polovimo s krompirjem
V vrtna tla, kjer želimo poloviti strune, saj njihove ličinke objedajo podzemne dele rastlin, zakopljemo na pol prerezane krompirje. Mesto, kamor smo jih zakopali, označimo, saj jih nato po desetih dneh odstranimo iz zemlje, s strunami vred.
Koloradski hrošč
Če želimo vrtnariti ekološko, je še vedno priporočljivo ročno pobiranje koloradskih hroščev z vrtnin, krompirja in tudi jajčevcev. Ob slednjih posadimo hren, ker ta odvrača tega hrošča s svojim vonjem.
Čebulna muha ne mara vonja korenja
Zraven čebule, pa tudi pora in česna, ki ju ta muha prav tako napada, posadimo korenje.

##Listne uši
Obstajajo številne, zelo različne vrstne listnih uši. Od pomladi do poletja se razvijajo le samice teh uši, ki dnevno rojevajo mladiče. Poleti se nenadoma pojavijo krilate uši, ki se z letom lahko razširijo na večje razdalje. Šele v jeseni se za kratek čas pojavijo tudi samci teh uši. Po parjenju in oploditvi ležejo samice jajčeca v razpoke skorje in na večletne rastline. Tako zadnja generacija preživi zimo in se izleže naslednjo pomlad.
S sesanjem uši odvzemajo rastlinam hranila. Njihovi izločki, ki vsebujejo sladkor, privabljajo mravlje in z njimi glivo, ki povzroča na rastlinah črno sajavost. Listne uši prenašajo tudi virusne bolezni.
Preprečevanje
Potrebni so zdrava harmonična prehrana vrtnih rastlin, ugodno rastišče, redna biotična oskrba tal, mešani posevki. Preveč gojene rastline z mehkim, nabuhlim tkivom so posebno občutljive za napad uši.
Naravni sovražniki
Pikapolonice, trepetavke, tenčičarice, najezdniki, strigalice, plenilske pršice.
Ukrepi
Tla večkrat rahljamo, krepko zalivamo, obiramo živalce in jih stisnemo ali pa odtrgamo okužene poganjke in liste. Rastline lahko operemo z močnim vodnim curkom. Koprivna prevrelka (link na koprivno prevelko, ki je pod nasveti za kmetijstvo) ali tekoči gnoj iz alg krepita odpornost proti njim. Kot naravna škropiva in prašiva delujejo: algov prah, pepel, kamninske moke, pa tudi škropilne brozge iz kopriv, vratiča, praproti, pelina in rabarbarinih listov ali čaj iz čebulnih lupin.
Voluharji
Voluharji so bližnji sorodniki miši in podgan. Kako prepoznamo, da imamo na vrtu voluharja in krta? Kupčki zemlje, ki jih izrijejo voluharji, so bolj ploski kot krtine. Rovi voluharjev imajo gladke stene brez koreninskih ostankov, potekajo naravnost, prerez rovov je ovalen in podoben pokončni obliki jajca. V rovih krtov pa visijo ostanki korenin, so večinoma okrogle oblike, redko prečno ovalni, potekajo pa v zavojih ali cikcakastih črtah. Voluharji zaprejo rove vedno navzven.
Marsikdaj postanejo prava nadloga, saj žrejo korenine vrtnin in sadnega drevja in objedajo skorjo vrtnic in sadnih rastlin. Prav tako prenašajo kužne bolezni.
Preprečevanje
V ogroženih vrtovih moramo zastirko skrbno pregledovati. Ta naj bo tanka.
Naravni sovražniki
Ptice roparice, gozdna sova, pegasta sova, podlasica, dihur, domače mačke.
Ukrepi
Okoli vrta ali ogroženih mest posadimo rastline, ki jih ti glodalci z občutljivim nosom »ne želijo vohati«: cesarski tulipan, česen, križnolistni mleček, pasji jezik, ribez, narcise, medeno deteljo. V rove polagamo snovi, iz katerih hlapijo odbijajoče vonjave: vejice tuje, orehove liste, stroke česna, ribje glave. V odprtine rovov zalivamo bezgovo brozgo. Steklenice zakopljemo prečno v tla. V njih dela veter žvižgajoč glas, ki je občutljivim ušesom voluharjev neprijeten.
Še bolj učinkovito je nadlegovanje s hrupom. Na mestih, ki jih ogroža voluhar, porinite v tla, krepak železni drog. Večkrat na dan potolcite s kladivom po kovinskem drogu. Oster zvok in tlačni val, ki ob tem nastane, preženeta voluharje, če je vrtnar dovolj vztrajen.
Poskusimo lahko tudi tako, da človeške lase položimo v rove ali jih zakopljemo v tla okoli ogroženih rastlin. Voluharjem očitno snovi v laseh ne godijo. Dodatna prednost je v tem, da lasje, ki se razkrajajo, gnojijo tla.
Obrobne zasaditve s topinamburjem privabljajo kot posladek voluharje in se zato ne podajajo na druge grede ali k drevju.
Poskusite skupaj s sosedi ukrepati proti temu požrešnemu glodalcu, sicer se pozneje žival iz sosedovega vrta spet preseli nazaj. Žal proti voluharjem ni nikakršnega »zdravila za vse«. Pogosto imajo opisane rastline, ki odvračajo voluharje le »spremljevalno vlogo«. Največji uspeh obeta kombinacija več obrambnih ukrepov.
Koloradski hrošč
Koloradski hrošči najpogosteje napadejo krompir, redkeje pa tudi paradižnik, črni zobnik ali volčjo češnjo.
Preprečevanje
Krešič je naravni sovražnik koloradskega hrošča in njegovih ličink. Dobri preprečevalni ukrepi so tudi vsi posegi, ki okrepijo rastline in oskrba s humusom, saj hrošč skoraj ne napade zdravih rastlin.
Ukrepi
Najučinkovitejše metode so pobiranje jajc, ličink in hroščev, prašenje listov z algovim apnom ali kamninsko moko. Prav tako pomaga koprivna prevrelka (link na koprivno prevrelko pod nasveti za kmetijstvo) in zastiranje s praprotjo.
Krompirjeva (paradižnikova) plesen
Ta glivična bolezen povzroča propad krompirjevke in gnitje pridelka. Širi se posebno v vlažnih tleh in se prenaša z okuženim semenskim krompirjem ali z ostanki pridelka prejšnjih let. Prizadene lahko tako krompir, kot tudi paradižnik in papriko. Na listih in steblih se pojavijo rjave pege, nadzemni deli rastlin prezgodaj propadejo. Na krompirjevih gomoljih se pojavijo rjave pege, kjer se začne gnitje. Pri paradižnikih nastanejo rjavo zelene do črne pege, plodovi niso užitni. Ko se bolezen pojavi, se zelo hitro razširi.
Preprečevanje
Ukrepamo lahko le preventivno in sicer z upoštevanjem naslednjih nasvetov. Od sredine maja štirikrat, vsakih sedem dni, posipamo s prahom iz alg ali s kamninsko moko. Istočasno s posipanjem škropimo s poparkom iz česnovih ali čebulnih lupin. Rastlinam večkrat dodajamo tudi pripravke za krepitev. Ko krompir poberemo, takoj izberemo semenskega za naslednje leto in ga pustimo 8 dni na soncu, da pozeleni.
Bakterijska uvelost
Ta bakterijska bolezen napada paradižnik in prizadene v začetku samo posamezne dele nekaterih listov, ki najprej porumenijo, nato porjavijo in se končno posušijo. Kasneje propade cela rastlina. Plodovi dobijo rjave šege, ki jih obdaja svetlejši rob.
Preprečevanje
Preventivni ukrepi so enaki kot pri krompirjevi (paradižnikovi) plesni.
Ukrepi
Okužene rastline odstranimo in uničimo in na istem mestu štiri leta ne sadimo paradižnika. Prav tako ne uporabljamo semen okuženih rastlin.
Kapusov belin
Metulj odloži jajčeca na spodnjo stran zeljnega lista, drugih križnic in pogosto tudi kapucink. Jajčeca leže od aprila do avgusta. Če je pojav škodljivca množičen, naredijo gosenice veliko škodo.
Preprečevanje
Priporočljiva je mešana kultura zelja s paradižnikom in zeleno, saj paradižnik zaradi snovi, ki jih izloča, odvrača škodljive žuželke in varuje rastline pred škodljivci. Podobno velja za zeleno.
Ukrepi
Najučinkovitejše metode so pobiranje in uničevanje gosenic, vzpodbujanje razvoja koristnih žuželk, predvsem razjednikov in škropljenje z močno dišečimi pripravki iz zelišč (pelin, navadni vratič, paradižnikovi listi).
Korenjeva muha
Korenjeva muha je najpogostejši škodljivec korenčka, ki ima vsako leto dve generaciji, in sicer, prva leta od aprila do junija, druga od konca avgusta. Ogroženi so predvsem posevki v zavetrnih legah in tisti, ki smo jih gnojili s svežim gnojem. Tudi redčenje posevka maja in junija poveča nevarnost, saj muha odlaga jajčeca v nastale luknje v tleh.
Preprečevanje
Priporočljiv je večleten kolobar in gojenje v mešani kulturi s čebulo, porom ali česnom. Prav tako je priporočljivo korenček sejati na prepišnih legah in med vrste posejati ali jih zastreti z močno dišečimi rastlinami, kot so koper, vratič, sivka ali praprot.
Ukrepi
Dvakrat tedensko poškropimo s prevretkom iz čebule ali česna.
Siva plesen
Vlažno in toplo vreme pospešuje razširjanje te glive, ki zelo ogroža pridelek jagod. Začne se z majhnim sivočrnim madežem, potem pa je sadež povsem prekrit s sivo plesnijo.
Preprečevanje
Med sajenjem rastlin pazimo, da je med rastlinami dovolj velika razdalja. Zelo priporočljivo je, da med jagode nasadimo česen, por ali čebulo. Česen zaradi izrazitega in močnega vonja odvrača škodljivce in povzročitelje bolezni, še posebej glivične okužbe. Spomladi sploh ne gnojimo. Previdno dodajamo dušična gnojila.
Ukrepi
Pri pojavu sive plesni moramo liste takoj po obiranju skoraj povsem odstraniti in pustimo samo dva lista v središču. Rastline hitro spet poženejo in dobro prezimijo. Prizadete plodove moramo čim prej obrati in sežgati, saj se bolezen hitro širi.
Jagodov cvetožer
Jagodov cvetožer napada rdeče jagode in maline, a je škoda redko velika. Hrošček leže jajčeca v cvet in potem nagloda steblo. Cvetovi se posušijo in odpadejo. Jagodov rilčkar, ki napada stebla, deluje podobno, vendar v tem primeru propadejo celi poganjki.
Ukrepi
Tla prekrijemo s praprotjo, posušene cvetne popke in ostanke cvetov poberemo in zažgemo, preden se ličinka izleže, hkrati pa škropimo s čajem iz vratiča.
Polži
Mnogim vrtnarjem povzročajo polži velike preglavice, saj objedajo rastline in delajo precejšnjo škodo.
Naravni sovražniki
Jež, race, kokoši, gosi, rovka, krastača, močerad, kuščarice, slepec, nekateri ptiči…
Preprečevanje
Polže lahko odvrnemo na primer tako, da na gredo položimo rastline, ki odvračajo polže: begonije, pastinak, drobnjak, rman, vratič ali pa iz njih pripravimo izvlečke, s katerimi zalivamo gredo. Učinkovita je lahko tudi ograja proti polžem, ki je priporočljiva predvsem, če greda meji na trato. Postavimo navzven zakrivljeno pločevinasto oviro, saj polži ne morejo čez ukrivljen rob. Tako lahko pred polži uspešno zavarujemo predvsem tople grede in kompostne kupe.
Prav tako je potrebno redno pregledovati kompost, da odstranimo njihova jajčeca. Material za zastirko posušimo, preden ga raztrosimo. V deževnih obdobjih ne zastiramo, ampak pogosteje okopavamo. Učinkovita metoda je tudi, če tla potresemo s smrekovimi iglicami ali z ječmenovo slamo ali pa da okoli rastlin zlijemo kavno usedlino.
Ukrepi
Pobiranje polžev je najuspešnejša metoda. Ker so ponoči polži na prostem, je lov uspešnejši prav ponoči. Čez dan pa se radi skrijejo pod liste rabarbare ali pod deske. Če želimo zbrati polže na enem mestu, položimo deske ali rabarbarine liste, pod katerimi najdejo polži zatočišče, tako da jih potem hitro poberemo. Če med ogroženimi rastlinami pripravimo manjše kupe pšeničnega ali rženega zdroba, lahko na njih zvečer ali zgodaj zjutraj poberemo polže. Ko polže poberemo, jih nesimo ali peljimo daleč stran in spustimo v naravo.
Pri privabljanju polžev s posladki in tudi pri pasteh s pivom se lahko zgodi, da privabimo polže od blizu in daleč, zato se jih raje izogibajmo.
Kavna usedlina okoli rastlin odvrača polže od objedanja. Podobno pomaga tudi potresanje tal okoli rastlinami s suhimi posipi, kot so prah iz alg, lesni pepel in kamninska moka. Po dežju moramo potresanje ponoviti.
Mnoge živali žrejo polže ali njihova jajčeca, na primer race in kokoši pospravijo precej polžev, le privabiti jih je treba na vrt.
Polži dobro vohajo, k sreči pa jih vonj nekaterih rastlin odvrača. Polži ne marajo begonije, pastinaka, česna, rmana in vratiča. Te rastline lahko položimo med gojene rastline ali pa iz njih pripravimo izvlečke, s katerimi škropimo rastline.
Mrtvih polžev ne pustimo ležati po vrtu, saj polži jedo tudi mrhovino in jih tako mrtvi polži samo še več privabljajo.
Vir: Biovrt

Priporočam vam, da si skopirate na kompjuter.

[Buddah]

Use super...sam kje nej pa dobim pelin da si naredim ta pelinov prevretek?

[cereus]

@ bleweis pelin...http://wrienn.wordpress.com/2007/05/30/pravi-pelin-artemisia-absinthium/

ta plevel raste skor vsepovsod ob potkah, vrtovih...sigurno si ga že kje videl. Ima poseben vonj, spodnji del lista je sivkaste barve

[Buddah]

Hvala za info!

[lopatka]

jst bi ju3 usadu lemon skunk za outdoor samo nvem a sm že prepozn?
LP

[Mravlja]

Za vse ki še razmišlajte da bi še letos kaj posadili: Prepozni ste. Mogoče še kak pozen bagseed ki ga ni škoda, druga pa res ne.

[izzy]

ker sem pač probbie me zanima kako je z cvetenjem outdoor. če sem prav razumel automatic seeds začnejo indoor & outdoor cveteti ne da bi se posebej igral z lučjo, kako je potem z navadnimi rastlinami outdoor? same od sebe poženejo cvetove ali kaj?

[zelenkogreen]

Outdoor rastline (ki niso autoflower) začnejo cvetet ko se začne krajšati dan. Ene prej ene kasneje, odvisno od sorte.