OdgovorNapisal/-a setheh » 23 Maj 2011, 11:14
Veliko je bilo že napisanega o dobri zemlji, svetlobi, temperaturi, gnojilih, obrezovanju itd., nisem pa zasledil omembe vpliva zvoka na rastline. Že naše babice (in morda matere) so občasno govorile, da rože potrebujejo ljubezen in da se je zato treba z njimi tudi pogovarjati. Seveda je to blažev žegen, bi morda rekel sodoben znanstveni um. Kaj res? Mogoče pa je le nekaj na tem. Morda je tema res malce ezoterična, vendar menim, da tudi našim "ljubicam" ne bi škodilo nekaj ljubezni.
V zgodnjih 1950' je dr. T. C. N. Singh iz oddelka za botaniko na madraški Univerzi Annamalai, v Indiji, preučeval vpliv zvočnih valov vedske glasbe na rast in na količino pridelka riža (Annamalai University, 1965; 16:78–99; and SINGH, T. C. N., On the Effect of Music and Dance on Plants, Bihar Agricultural College Magazine, Volume 13, no. 1, 1962–1963).
Odkril je, da se protoplazma rastlin giblje hitreje zaradi zvoka, ki so ga proizvajale glasbene vilice za uglaševanje. To odkritje je vodilo do zaključka, da ima zvok vpliv na metabolične aktivnosti rastlinskih celic. Ta rezultat in zgodbe o starodavnih indijskih svetnikih, ki so lahko povzročili cvetenje rastlin z izvajanjem določenih vedskih rag (indijska klasična glasba) iz Gandharva vede, so dr. Singha navdihnile, da je pričel s serijami eksperimentov na številnih vrstah rastlin, kot so petunije, lilije, prehrambenimi vrstami itd. V roku nekaj tednov je tik pred sončnim vzhodom vsaki izmed rastlin vsaj šestkrat predvajal Gandharva veda rago. Glasba je vsak dan trajala pol ure, frekvence pa so segale med 100 in 600 nihaji na sekundo.
Iz rezultatov eksperimenta je uspel dokazati, da je glasba Gandharva vede nedvomno vplivala na kalitev, rast, cvetenje in pridelek rastlin. Med leti 1960 in 1963 je dr. Singh predvajal omenjeno rago šestim vrstam riža (od zgodnjih, srednjih do poznih sort), ki so rasle na poljih sedmih vasi. Pridelek se je posledično povečal za 25% - 60% od regionalnega povprečja.
V knjigi The Sound and Music of Plants so opisani razni učinki zvoka in glasbe na rastline. Npr. monoton ton, ki so ga predvajali več ur je bil popolnoma uničujoč za rastline. Podobno je bilo tudi pri rock in drugi agresivni in glasni glasbi. Zahodnjaška klasična glasba je dala mešane rezultate, predvajanje Gandharva vede pa je dalo najboljše rezultate.
Podobnih poizkusov je bilo še kar nekaj. Ugotovili so tudi, da se rastline odzivajo tudi na nasilje in na ljubezen, kar pomeni, da rastline niso le človeški viri, ki jih lahko brezumno in pohlepno izkoriščamo. Živimo v svetu kjer je vse prepleteno, povezano in soodvisno, zato nam morda ne bi škodovalo, da bi ponovno pretehtali naš odnos do Narave.
V tradicionalni jogi je splošno znano, da imajo nekatere mantre (skupki v pravilno zaporedje sestavljenih kozmičnih zvokov) blagodejni psiho-fizični vpliv, zato se mi ne zdi nič presenetljivega, da ima prepevanje ali predvajanje teh manter vpliv tudi na rastline.
Zanimiv bi bil tudi poizkus s tibetanskimi pojočimi posodami, oziroma npr. s predvajanjem Deuterjevih albumov Nada Himalaya in Tibet Nada Himalaya 2, kajti omenjena glasbila se uporabljajo tudi za t.i. "zvočno zdravljenje".
Vaša mnenja, komentarji, predlogi, izkušnje?
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley