No pa začnimo s tem kaj sploh je dušilka imenovana tudi balast, transformator (NEPRAVILNO), težka škatla povezana na žarnico (tudi to sem videl, odpusti jim oče, saj ne vedo kaj govorijo).
Dušilka je predvsem naprava, ki na osnovi impedance ali elektronske prilagoditve omejuje tok oz. laično povedano upor ali omejevalnik toka.
Sijalke kot si HPS, MH, LPS, FL, niso prav dobre v nadzoru toka skozi njih, zato obvezno potrebujejo omejitev toka. To jim omogoča dušilka, ki je v osnovni verziji navadna tuljava z feromagnetnim jedrom (manj železa, bolj je kvalitetna, a tudi večja in obratno).
Vrste dušilk
Dušilke delimo na dve skupini (pametni prodajalci so si izmislili še eno):
- Magnetne
- Elektronske
- Polelektronske (larifari)
Magnetne dušilke:
Tipično so to tuljave navite okoli feromagnetnega jedra.
Znani provizvajalci so ETI, Vossloh Schwabe, Helvar in malo morje drugih.
Od raznoraznih proizvajalcev najbolj priporočam ETI, saj ima zelo velik faktor moči(power factor, razmerje med delovno in navidezno močjo) in pa termično zaščito v vseh kompaktnih modelih. Delovanje do 130 stopinj.
Helvar izdeluje tudi zelo kvalitetne dušilke, ampak je izredno (pre)drag. Večina modelov, ki so primerni za "naše" namene imajo termično zaščito. Delovanje do 130 stopinj.
Vossloh Schwabe pa je verjetno najbolj razširjen proizvajalec dušilk na grow sceni, vendar tudi najmanj kvaliteten, je pa zato zelo poceni, vendar je potrebno paziti, saj nimajo vsi modeli termične zaščite. Delovanje do 70 stopinj.
Elektronske dušilke:
Delujejo na principu elektronske prireditve toka. Nudijo najboljši izkoristek in se ne grejejo toliko kot magnetne.
Na tržišču je veliko proizvajalcev oz. jih je v bistvu zelo malo. Večino elektronskih dušilk se "štanca" na kitajskem, saj je proizvodnja dokaj enostavna (če jo primerjamo z izdelavo mikročipov
). Potem pa jih v Evropi polepijo z svojimi nalepkami. Po ceni so nekje za faktor 4 do 5 cene magnetnih dušilk, vendar je tudi življenska doba takšnih "dušilk" ponavadi daljša, prav tako pa je močno skrajšan čas od vklopa do delovne osvetlitve zaradi posobnih algoritmov vklopa sijalke.
Polelektronske dušilke:
Izmišljen pojem, ki so si ga izmislili prodajalci. Kratkomalo so pod pojmom polelektronske dušilke mišljene navadne magnetne dušilke z dodano vžigalno napravo (ignitor), ki je pri vseh elektronski.
Vžigalne naprave:
So potrebne za "vžig" sijalke. Sijalke vsebujejo živosrebrove in pare ostalih kovin, natrija,... Ki pa v normalnem agregatnem stanju niso tako prevodne kot bi si želeli. Šele ko preidejo v agregatno stanje plazme se njihova uporabnost znatno zniža, prav tako pa se prične "proizvodnja" svetlobe. (Elektron pri prehodi iz višjega energijskega nivoja v nižjega odvečno energijo odda v obliki fotona).
Da se znotraj sijalke pojavi plazma je potrebna visoka napetost. Tipično za HPS oz za MH sijalke z nižjo vžigalno napetostjo (Sylvania TSX) je to okoli 4kV.
Vžigalna naprava z visokonapetostnimi pulzi segreva in ionizira te kovinske pare, katerim se zaradi ionizacije oz. spremembe agregatnega stanja zmanjša upornost, pri tem pa začne tečti električni tok, katerega jakost omejuje dušilka.
Nekatere MH sijalke potrebujejo višje vžigalne napetosti.
Za začetnike je najbolje da kupite dušilko ali kit ki vsebuje dušilko, ki že ima dodano vžigalno napravo. Tipičen primer je ETI UAL ali pa VS PZT serija.
Še nekaj pogostih vprašanj:
Ali lahko dve dušilki vežem zaporedno:
Lahko če imate IQ nižji od 5.
Ali lahko dve dušilki vežem vzporedno:
Teoretično bi lahko uporabili 600W in 400W dušiko in nanju priklopili 1000W sijalko in primerno vžigalno napravo, vendar glede na to da je tema za začetnike močno odsvetujem.
Ali bo 250W sijalka delovala na 400W ali večji dušilki:
V najboljšem primeru bo pregorela ali pa bo delovala izredno kratek čas, saj ni bila namenjena za takšne tokove.
Kam naj vežem ozemljitev:
Ponavadi na ohišje dušilke in pa na sam reflektor.
Kakšne kable naj uporabim:
Za sijalke do 1000W je dovolj 1.5mm2, čeprav ne bo nič narobe pri uporabi debelejših.
Kaj je termična zaščita (thermal cut-out):
V primeru da se naprava pregreje zaradi notranjega ali zunanjega vira toplote se avtomatsko izključi.
