Aditivi

[lion]

Še nekaj o GS hrani

KAJ TOREJ PRAVIJO ZAGOVORNIKI?

Zagovorniki GS hrane trdijo, da je takšna hrana varna, primerno testirana in nujna za odpravo lakote na svetu. Ker so GS rastline odporne na škodljivce in herbicide, naj bi bila njihova pridelava cenejša in okolju prijaznejša. Na očitke o odvisnosti majhnih kmetov od velikih multinacionalk zaradi t.i. terminator tehnologije zagovorniki odgovarjajo, da ta tehnologija onemogoča kalitev semen pri GS rastlinah v drugi generaciji, s tem pa prepreči nenadzorovano širjenje GS rastlin v okolju. Vsak kmet naj bi torej imel pravico izbirati med gensko spremenjenimi in nespremenjenimi sortami, zato je strah, da bi multinacionalke lahko nadzirale trg, odveč.

Nič od tega seveda ni res! Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so ena izmed najnevarnejših in najbolj radikalnih sprememb v naši prehrani.
GS HRANA NI DOVOLJ TESTIRANA

Lobiji prepričujejo potrošnike, da Ameriška zvezna uprava za hrano in zdravila (FDA), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in podobni organi GS hrano odobrijo na podlagi strogih, poglobljenih in dolgoročnih študij. Te agencije naj bi zagotavljale neodvisna izvedenska mnenja o tveganjih, povezanih z GS hrano, v resnici pa biotehničnim podjetjem dajejo napotke, kaj storiti, da bodo dobila »pozitivno mnenje«, ne prizadevajo pa si postaviti lastnih raziskovalnih okvirjev ter ne naročajo in ne opravljajo neodvisnih raziskav. Te agencije se zanašajo zgolj na raziskave multinacionalk kot je npr. Monsanto, ki so seveda načrtno zastavljene tako, da potrdijo neoporečnost GS poljščin.

Ko smo že pri tem, poiščite še kaj o zgodovini in praksi podjetja Monsanto, ki proda okoli 95 % svetovne GS hrane. Taki korporaciji gre samo za pohlep in totalni nadzor nad oskrbo s hrano – od semena do trgovinskih polic. GS semena so spremenjena predvsem tako, da preživijo njihov totalni herbicid Roundup, ki je strup z nepredvidenimi posledicami za okolje. Ko kmetje padejo v roke Monsantu, so za uspešno letino primorani kupovati njihovo seme in herbicid, saj kmalu na tej zemlji ne raste nič drugega. Tudi če bi želeli, se ne morejo več rešiti odvisnosti. Toliko torej o tem, da imajo kmetje kakšno izbiro.

ALERGIJE, STRUPENOST IN TEŽAVE Z NEPLODNOSTJO

GS hrana je ena največjih katastrof v sodobni prehrani. V 9 letih, odkar so jo začeli množično uporabljati, je število kronično obolelih ljudi v ZDA poskočilo s 7 na 13 %. Takšna hrana namreč povzroča alergije, poškodbe organov, težave s prebavili in imunskim sistemom, pospešeno staranje, neplodnost, diabetes in povišan holesterol. Ko so v Veliki Britaniji pričeli prodajati GS sojo, se je število ljudi, alergičnih na sojo, povzpelo za kar 50 %. Po nekaterih podatkih se je število novih obolenj za rakom v ZDA v zadnjih nekaj letih dvignilo za 40 %. Razloge je nujno treba iskati v hrani.

V nekaterih GS poljščinah (npr. koruza) začne nastajati insekticid BT-toksin (ta gen so vgradili z genskim inženiringom). Koncentracije BT-toksina v GS hrani so tisočkrat višje od koncentracij v škropivu z istim insekticidom, že samo škropivo pa povzroča alergije in gripi podobne simptome in je pobilo veliko živine, ki je uživala škropljene rastline. Obstajajo številni dokazi, da je GS hrana strupena in kriva za težave pri razplojevanju. Ovcam, ki so se v Indiji pasle na rastlinah GS BT-bombaževca, se je cedilo iz smrčka, imele so rdečino, drisko in razjede v ustih. V 5-7 dneh je poginilo 25 % ovčjih čred. Podgane, krmljene z GS BT-koruzo, so dobile zastrupitev jeter in ledvic. Živinorejci strup BT krivijo za pogin krav, konj in kokoši, pa tudi za povzročeno neplodnost tisočih svinj in krav.

Ko so v hrano podgan dodali GS sojino moko, so njihovi mladički pomrli v 3 tednih. Ko podgane uživajo običajno sojo, je smrtnost zgolj 10 %. Potomci podgan, ki so jedle GS hrano, so bili manjši in so imeli težave z neplodnostjo.

Dr. Mae-Wan Ho je v poročilu za Evropski parlament 12. 6. 2007 predložila znanstveno potrjene ugotovitve o toksičnosti in alergenosti GSO, uporabljenih kot krma za živali ali hrana za človeka. Simptomi segajo od alergij do neplodnosti, od vnetja pljuč do prizadetosti jeter, od obolevanja ledvic do poškodbe črevesnih tkiv, od želodčnih čirov do umrljivosti. Vendar pa te ugotovitve Evropske komisije še zdaleč niso ovirale, saj je 2. marca letos prvič po letu 1998 odobrila pridelavo GS krompirja. Kje je težava? Krompir vsebuje gen, ki lahko razvije odpornost proti antibiotikom. Če bodo ljudje uživali ta krompir – tudi posredno – se lahko prav hitro zgodi, da nobeno zdravilo več ne bo »prijelo«.

KAM PES TACO MOLI

Genskega spreminjanja se genetiki lotevajo pri kulturah, ki se največ sejejo (koruza, soja, ogrščica, riž, pa tudi paradižnik in krompir), to pa predvsem zato, ker gre za poskus monopolnega obvladovanja svetovnega trga hrane in krme.

Vse, kar se dela v zvezi z GSO, je načrtno. Terminator tehnologija jasno kaže, kaj so resnični cilji. Ne rešitev lakote in pomoč umirajoči Afriki, temveč monopolno obvladovanje in trženje temeljne človekove potrebe. Terminator seme zagotavlja lastniku, da bo kmet semena moral kupovati vsako leto, ker ne kalijo. Taki GSO pa predstavljajo nevarnost za naravo, ker se s cvetnim prahom lastnost uničevanja lastnega semena prenaša na druge rastline. Tako nastanejo križanci, ki lahko hitro izpodrinejo naravne sorte in bistveno zmanjšajo genetsko raznolikost, ki je bistvenega pomena za nadaljevanje biološkega življenja na Zemlji. Posledice prehranjevanja z GSO bodo torej usodne. Če bomo tako nadaljevali, čistih kulturnih rastlin za prehrano nekega dne ne bo več.



SKLEP

Ob prebiranju argumentov za in proti bo verjetno marsikdo ugotovil, da se ne more strinjati z za lase privlečenimi argumenti o koristnosti in neškodljivosti GSO. Dejstvo je, da so posledice uporabe GSO nepredvidljive. Oblast in njene institucije nas ne bodo obvarovale pred nevarnostmi GSO, ker je pritisk kapitala preprosto prevelik. Potrošniki se moramo sami informirati in od proizvajalcev zahtevati zdravo in neoporečno hrano. Ne smemo samo slepo zaupati raznim ''strokovnjakom'', da nam povedo, kaj je dobro za nas.

Z uporabljanjem genskega inženiringa v prehranskih poljščinah se je močno izboljšalo poznavanje DNK. Morda bodo nekega dne znanstveniki znali varno in predvidljivo spreminjati poljščine za človekovo prehrano brez škode za okolje in v prid človeštva. Do takrat pa znanost, ki je še v povojih, ne sme neodgovorno tvegati zdravja celotnih skupin prebivalstva in v naravno okolje sproščati GS poljščin, kjer se lahko dolga leta neovirano same širijo. Takojšnja prepoved gojenja GS poljščin in prodaje GS hrane je torej več kot upravičena. GS HRANA TUDI NA NAŠIH KROŽNIKIH Najbolj žalostno je dejstvo, da se večina potrošnikov sploh ne zaveda, da je GS hrana sestavni del naše prehrane. Po pravilih mora biti GS hrana označena, vendar po zakonu ni treba označevati vsebnost aditivov iz GS rastlin. Tako je npr. sojin lecitin v čokoladi lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo. Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo GS paradižnik. Margarina je lahko narejena iz olja GS ogrščice. Ko kupujemo izdelke v trgovini, zato obvezno preverimo označevanje in na vsak primer kršitve opozorimo inšpekcijske službe ter zahtevajmo čim bolj točno označevanje. Rešitev pa moramo iskati drugje: v čim večji preskrbi z neoporečno in biološko hrano, ki jo pridelamo sami ali pa kmetje.