|
Kako obravnavajo
konopljo pravni sistemi držav evropske unije (15 članic EU in Švica)
Konoplja
je ena izmed najbolj kontroverznih predmetov razprav v evropskih
državah. Čeprav je med vsemi članicami EU klasificirana kot droga
in kontrolirana z konvencijami ZN, sprejeta merila kontrole opazno
variirajo. Medtem ko zakoni o drogah vseh članic vključujejo stroge
sankcije za prodajo konoplje, obstajajo glede “osebne uporabe in
posesti” pomembne razlike, ki so med državami definirane in urejene
na različne načine. Nekatere države ali regije tolerirajo določene
oblike posesti in uporabe. Nekatere v primeru konoplje izvajajo
politiko reduciranih kazni. Tudi v državah, kjer je formalna zakonodaja
stroga do prekrškov glede konoplje (na primer države, ki ne razlikujejo
med posameznimi drogami), obstaja vedno več pragmatičnih pristopov
do implementacije zakonov o drogah. Medtem ko zakonodaje bazirajo
na kaznovalnem ali zdravstvenem pristopu pri reševanju s prekrški
zaradi uporabe drog, koncept “rekreativne uporabe” ni splošno priznan
in sproža praktične težave pri implementaciji kazensko-pravne politike.
Pravna primerjalna
tabela
legenda:
DU: dekriminalizacija/toleranca uporabe (pretežno manjših količin),
to je “uporaba ni prekršek"
DP: dekriminalizacija/toleranca posesti/zaplemba (pretežno manjših
količin)
RU: razlikovanje med “rednimi uporabniki” in “občasnimi uporabniki”
med sodnim postopkom in sodbo
SD: razlikovanje med “mehkimi” in “trdimi” drogami (to je konoplja
ni klasificirana v isti kategoriji kot heroin in druge trde droge)
LC: načrt legalizacije prodaje in osebne uporabe
L?: država, ki je pripravljena sprejeti nekatere oblike načrta za
“kontrolirano legalizacijo”
P?: država ki se premika v smeri “več prohibicije”
(..): premik proti..
|
Država
|
obravnava
|
detajli
|
|
Avstrija
|
DU-DP
|
-
ni vpisa v prekrškovno kartoteko v primeru prve konzumacije
konoplje
-
kazni odvisne od količine droge; od denarnih kazni do
šestmesečne zaporne kazni
podrobneje
|
|
Belgija
|
DU-DP
RU
|
-
posest in gojenje za osebno uporabo največkrat nista
kaznovana
-
uporaba v javnosti, napeljevanje na uporabo, prodaja
oz. preprodaja so resni prekrški
|
|
Danska
|
DU
|
-
ni formalnega razlikovanja med drogami
-
kršitelja se ob prvem prekršku samo vpiše v centralno
kriminalno kartoteko
-
ponavljajoči prekrški rezultirajo v denarnih ali zapornih
kaznih
-
priporočilo o uporabi opomina pri posesti manjših količin
|
|
Finska
|
(RU)
(SD)
|
-
uporaba kaznovana z denarno kaznijo ali maksimalno 2
letoma zaporne kazni
-
pri izbiri kazni med posameznimi drogami ni razlik (finski
zakon vsebuje koncept "zelo nevarne droge",
ki lahko povzroči smrt zaradi predoziranja ali resne
zdravstvene posledice)
|
|
Francija
|
RU
P?
|
-
ni pravnih razlik med drogami, uporaba katerekoli se
lahko kaznuje z denarno kaznijo in/ali do leta zaporne
kazni. Zdravstvena oskrba in socialna pomoč za težke
uporabnike konoplje, pristop k zdravljenju se upošteva
kot nadomestilo kaznim
-
opozorilo ob prvem prekršku zaradi uporabe konoplje,
če je uporaba občasna in je uporabnik socialno integriran
-
v praksi lahko policija prekrškarja pripre za 4 dni
(pri drugih prekrških za 2 dni), uradno za preprečevanje
mrežne preprodaje
|
|
Nemčija
|
DU
DP
RU
|
-
posest manjših količin je kaznivo dejanje, a se ga ne
kaznuje oziroma obravnava v sodnem postopku, dokler
oseba ni redni uporabnik ali ni povzročena škoda tretji
osebi
-
tožilci posameznih dežel določajo kaj je "manjša
količina", ki se na kaznuje:
- Schleswig-Holstein: 30g
- Hessen and Northrhine-Westfalia: 10g do 30g
- Hamburg: "količina šibične škatlice" ali10g
- Berlin, Bremen, Saarland: 10g
- Bavaria, Baden-Wurttemberg: 6g
|
|
Grčija
|
DP
RU
|
-
ni razlikovanja med "mehkimi" in "trdimi"
drogami
-
uporaba naj bi vodila k psihični in/ali fizični odvisnosti,
konoplja naj bi bila "prehodna" droga in nevarnost
družbi
|
|
Irska
|
RU
SD
|
-
razlikovanje med posestjo za osebno uporabo in posestjo
z namenom preprodaje
-
denarne kazni za posest konoplje za osebno uporabo ob
prvi in drugi kršitvi
|
|
Italija
|
DU-DP
SD
|
-
referendum leta 1993 je potrdil zakona iz leta 1970,
ki dekriminalizirajo uporabo
-
opozorilo ob prvi kršitvi posesti za osebno uporabo
-
ponavljajoči prekrški (pri osebni uporabi) rezultirajo
v administrativnih sankcijah (odvzem vozniškega dovoljenja,
dovoljenja za posest orožja ali potnega lista)
-
nov zakon razlikuje preprodajo in organizirano preprodajo
podrobneje
|
|
Luksemburg
|
(RU)
|
-
ni razlikovanja med "mehkimi" in "trdimi"
drogami, a sodišča razlikujejo med:
a)
uporabniki, ki prejmejo eno opozorilo (prvič) ali zdravljenje
(uporaba ponavadi ni preganjana)
b)
preprodajalci, ki se jih preganja z represivnimi metodami
|
|
Nizozemska
|
DU-DP
SD
LC-L?
|
-
posest in prodaja do 5g ponavadi dovoljena
-
posest do 30g je manjši prekršek, z max. Kaznijo enomesečnega
zapora ali denarno kaznijo
-
nekatera priporočila določajo pogoje za prodajo, posest
in uporabo
- posebne licence za javna mesta (coffee-shops), ki
lahko prodajo 5g konoplje na uporabnika ob enkratnem
nakupu
podrobneje
|
|
Portugalska
|
(RU)
|
-
vsaka droga ima uradno omejeno dnevno dozo
-
posest je od zakona leta 1993 kaznivo dejanje (prej
se je tolerirala)
-
če se dokaže osebna uporaba in je uporabnik občasen,
se manjše količine kaznujejo mileje, čeprav ima oseba
kriminalno kartoteko
-
posest količine večje od trikratne dnevne doze se kaznuje
strožje
|
|
Španija
|
DU-DP
SD
P?
|
-
posest in uporaba na javnih mestih sankcionirana z administrativnimi
ukrepi
-
razlikuje se med drogami, ki povzročajo resne zdravstvene
težave in tiste, ki tega ne povzročajo, za gojenje ali
prodajo.
|
|
Švedska
|
(DU-DP)
|
-
posest in uporaba konoplje je prepovedana
-
kazni se določajo glede na količino droge
-
uporaba konoplje se kaznuje z denarno kaznijo. Kazen
se lahko nadomesti s prostovoljnim svetovanjem
|
|
Švica
|
(DU-DP)
|
-
zvezni zakon (LStup, dopolnjen leta 1995) minimalno
razlikuje med drogami in njihovim učinkom na zdravje
-
LStup določa, da je posest enako kot uporaba - razen
za "manjše količine". Kaznuje se s 3-dnevnimi
do 3-letnimi zapornimi kaznimi ali denarnimi kaznimi
-
stopnja izvajanja zakonov in sodnih procesov je odvisna
od lokalnih oblasti (kantonov). Nemško govoreči kantoni
so manj strogi, francosko govoreči bolj.
-
od zadnjih napovedi o spremembah zakonodaje je politika
do konoplje bolj liberalna. Ker zakon ne ločuje med
industrijsko konopljo in konopljo, ki se uporablja kot
droga, se le-ta prodaja pod različnimi pretvezami (pot-pouri:
dišeče blazinice ipd.)
|
|
Velika
Britanija
|
DU
(DP)
SD
|
-
razlikuje med drogami (konoplja je v razredu C (po nedavni
reklasifikaciji)), medtem ko sta heroin in MDMA v skupini
A)
-
posest se kaznuje z maksimalno kaznijo 5 let zapora
in/ali neomejeno denarno kaznijo
-
prodaja se kaznuje z maksimalno kaznijo 14 let zapora
in/ali neomejeno denarno kaznijo
-
sodišča lahko izrekajo opomine, pogojne kazni ali javna
dela
-
poročilo iz leta 2000 predlagalo dekriminalizacijo konopje
in MDMA. Posest konoplje naj ne bi zahtevala zaporne
kazni in naj bi se kaznovala z globami ali drugace
|
|
Viri:
1. European
Monitoring Center for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA).
Zbirka poročil iz let 1997, 1998, 1999, 2000 in 2001
2. "Tableau résumé des législations européennes en matiere
de toxicomanie", Observatoire français des drogues et de la
toxicomanie (OFDT), mednarodna raziskava, november 1998 (neimenovan
avtor).
3. "Drug Use : Scientific and technological conntributions
to the assessment of policy options on drug use and related problems".
Delavnica 23.-24. aprila, 1998, organiziralo delovno telo Scientific
and Technological Options Assessment (STOA) evropskega parlamenta.
4. Baza podatkov o drogah Drugtext,
vzdržuje Foundation on Drug Policy and Human Rights (FDPHR), Amsterdam,
Nizozemska.
|
|