UVOD

Italijanska zakonodaja na področju prepovedanih drog je prešla več razvojnih faz.
1. Prvo obdobje je čas izpred reforme iz leta 1975 - takrat veljavna zakonodaja se je odlikovala po svoji represivni noti, ki je poleg prometa s prepovedanimi drogami, prepovedovala tudi uporabo le teh.
2. Drugo obdobje - čas od leta 1975 do1990, ko tempo diktira "Cossigin" zakon, ki zasvojenca obravnava kot bolnika, potrebnega nege in rehabilitacije.To je tudi obdobje delne dekriminalizacije, ko uporaba in posedovanje manjših količin (po praksi sodišč ta lahko dosega količino, ki jo zasvojenec potrebuje za tri do štiri dni) ni bila kazniva.
3. Tretje obdobje: sprejeti zakon "Vassalli-Russo Jervolino" leta 1990, ki je v svoji prvotni obliki, vse do ljudskega referenduma 1993 predvideval, da so osebe, ki posedujejo drogo za osebno uporabo (ne terapevtsko in ne v količinah, ki bi presegale povprečno dnevno "dozo") lahko preganjane. Uporabljale pa so se samo administrativne sankcije kot: odvzem vozniškega dovoljenja, orožnega lista, potnega lista in sorodnih dokumentov. Predvidevana je bila tudi kazen za osebno uporabo prepovedanih drog.
Po referendumu (19.aprila, 1993), ki je dekriminaliziral uporabo, je sodna praksa tolerirala posedovanje manjših količin, v kolikor niso bile namenjene preprodaji. Sama zakonodaja pa ne določa koliko naj bi znašala dnevna količina, temveč je odločanje prepuščeno sodniku, ki od primera do primera ugotavlja ali gre za posedovanje z namenom osebne rabe ali prekupčevanja.
4. Četrto obdobje: 9/10/1990 je bila z odlokom predsednika republike izdana, v enem tekstu, celotna zakonodaja nanašajoča se na problematiko mamil in psihotropnih substanc, ki velja, če izvzamemo že navedene spremembe leta 1993, vse do današnjih dni. Sprejeti zakon je sledil harmonizaciji s konvencijo združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988. (Ista konvencija je zavezujoca tudi za Slovenijo. )
Podrocje drog je v Italiji urejeno tako z dolocbami kazenskega, administrativnega (upravnega) kot civilnega prava.

ADMINISTRATIVNE SANKCIJE

Administrativne sankcije so predvidene v primeru, ko je kazensko preganjanje pretiran ukrep glede na storjeni prestopek.
Administrativni ukrepi so med ostalim povezani z upravljanjem prostora in zagotavljanjem javnega reda in miru.V večjem delu so to ukrepi, ki omejujejo svobodo gibanja in podeljevanja oz. ne podeljevanja dovoljenj za opravljanje nekaterih komercialnih dejavnosti. Licenca za določeno dejavnost (obratovalno dovoljenje) je lahko odvzeta, če se v prostorih (hoteli, restavracije, lokali,itd.) običajno zadržujejo obsojene ali nevarne osebe ali obstaja nevarnost za javni red in mir.


UŽIVANJE

Uživanje ni prepovedano, saj same uporabe drog ni mogoče kaznovati, velja pa prepoved omogočanja uživanja, za kršitev katere je predvidena kazen zapora od 1-6 let in 2-10 milijonov lir. Kazen se poveča, če je storjena proti mladoletniku. Če je oseba mlajša od 14 let, nesposobna oseba, oseba dana v varstvo, vzgojo, itd. se kazen podvoji.
Kdor da na razpolago javne ali druge prostore za uživanjem, se kaznuje z zaporom do 10 let in s plačilom od 5 do 20 milijonov lir.

Če je pri vseh do sedaj navedenih dejanjih storilec tujec, sledi izgon iz države, kot normativni ukrep, v kolikor je oseba obtožena.

OSEBNA UPORABA

Kdorkoli za osebno uporabo nedovoljeno uvozi, kupi ali ima v posesti mamilo ali psihotropne substance, je podvržen sankciji odvzema vozniškega dovoljenja, orožnega lista, potnega lista ter ekvivalentnih dokumentov za dobo od 2- 4 mesecev oz. pri konoplji od 1 - 3 mesecev.
Tujcu (turistu) se odvzame dovoljenje za prebivanje oz. se prepove izdajo takega dovoljenja za obdobje od 1-4 mesecev.
Če se domneva, da oseba ne bo več ponovila dejanja, sledi ustni opomin (samo prvič); medtem ko se v primeru, da ima storilec pri sebi manjšo količino za lastno uporabo, postopek ustavi, v kolikor storilec prostovoljno vstopi v program zdravljenja uživalcev prepovedanih drog ali v socialno-rehabilitacijski program. (Zdravljenje zasvojenosti, kot nadomestilo zaporni kazni, je bilo posredno uvedeno leta 1982, neposredno pa leta 1985.)

Od drugega prekrška naprej se kaznuje z administraivnimi kaznimi. Če je oseba v postopku mladoletnik, se ga pouči o možnih posledicah uporabe in predlaga opustitev nadaljnega uživanja prepovedanih substanc.
Mamila se zasežejo četudi ne pride do obsodbe in so uničena v skladu s postopkom, ki ga določa zakon. Za vzorce zaseženih drog pa lahko zaprosita tako policija kot ministrstvo za zdravstvo.


POSEDOVANJE

Za posedovanje manjših količin konoplje so predvideni administrativni ukrepi. (glej OSEBNA UPORABA) Ali gre za posedovanje z namenom osebne uporabe ali z namenom preprodaje, odloča sodnik. Poudariti je potrebno, da sodna praksa tolerira posedovanje manjše količine konoplje, če ni namenjena preprodaji. (glej UVOD)
Za večje količine je predvidena denarna kazen od 10 - 150 miljonov lir oz. zapor 2 - 6 let.

GOJENJE

Na ozemlju Republike Italije je prepovedano gojenje rastlin koke, vsakršne vrste konoplje, halucinogenih gob in vrtnega maka, iz katerega se pridobiva opij .
Ministrstvo za zdravstvo lahko pooblasti univerzitetne inštitute in določene laboratorije, za gojenje navedenih rastlin v znanstvene, poskusne in učne namene.
Kdorkoli se temu delu posveti brez ustreznih dovoljenj, pa je lahko kaznovan z zaporno kaznijo od 8-20 let in z denarno kaznijo od 50-100 milijonov lir. Ravno tako je kaznovan tudi, kdor da v prodajo, ponuja na prodaj, daje v promet, prenaša, uvaža, izvaža, pridobi za druge, da v tranzit, itd. prepovedana mamila in psihotropne substance iz I. in III. Skupine ( pri čemer gre opozoriti, da je v prvi skupini poleg heroina, koke, LSD, MDMA, halucinogenih gob, amfetamina tudi THC oz. aktivna substanca, ki se nahaja v Cannabisu).
Zgoraj navedena kazen se glede na količino in kvaliteto prepovedanih drog lahko zmanjša in sicer na kazen zapora od enega do šest let in denarno kazen od 5-50 milijonov lir.

Opozorilo: Cannabis indica kot rastlina, izvzemši THC in nekatere druge substance, ki jih vsebuje, spada sicer v II. skupino, za katero so predvidene kazni približno za polovico nižje kot za substance iz prve skupine.

VOŽNJA POD VPLIVOM KONOPLJE

Kot stranska administrativna sankcija je predviden odvzem vozniškega dovoljenja za obdobje od 15 dni do 3 mesecev oz. od 1 do 6 mesecev, v kolikor je bilo v istem letu storjenih več prestopkov. V primeru, da obstaja gotovost vožnje pod vplivom prepovedanih substanc.
Odvzem vozniškega dovoljenja (do 3 leta) je predvidena tudi kot posebna stranska kazen zaradi proizvodnje prepovedanih substanc, nedovoljenega prometa, skupnega delovanja v te namene, zaradi omogočanja uživanja in spodbujanja mladoletnih k uživanju.

PROMET

Kdor daje v promet (proizvaja, izvaža, uvaža) manjšo količino konoplje, se kaznuje z denarno kaznijo od 2- 20 milijonov lir in od 6 mesecev do 4 let zapora, pri velikih količinah pa od 10 do 150 miljonov lir in 2-6 let zapora.
Skupine (z najmanj tremi člani): vodja 20 let zapora, član 10 let zapora.

ZASEG PREMOŽENJA

Do zasega premoženja pride v primeru, da je oseba osumljena pripadnosti organizaciji, ki trguje s substancami prepovedanimi po zakonu. Zaseženi so predmeti, s katerimi je bil storjen prestopek ter imetje, ki predstavlja proizvod, dobiček in ceno protipravnega delovanja. Zaseženi denar in predmeti so uporabljeni za financiranje policije in organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko drog.

OMEJITEV SVOBODE GIBANJA

Prosto gibanje uživalcev drog se lahko omeji samo v primeru, da so storili prestopek oz. so osumljeni nezakonitega ravnanja ali predstavljajo nevarnost za javno varnost. Omejitev sobode gibanja je predvidena kot preventivni ukrep, s katerim je osebi prepovedano gibanje na obmocju določene lokalne skupnosti za obdobje največ treh let ali ji je prepovedano gibanje izven lokalne skupnosti v kateri prebiva. Prepoved lahko velja tudi za izhod iz države oz. taka oseba ne sme zapuščati teritorija države.

OGLAŠEVANJE

"Propagandno" oglaševanje po zakonu prepovedanih substanc, tako posredno kot neposredno, ni dovoljeno in se kaznuje z globo več deset miljonov lir. Kot tako oglaševanje se ne štejejo stvaritve, varovane po avtorskem pravu.

ZAPOSLITEV

Kdor pripada skupinam delavcev, katerih delo lahko predstavlja tveganje za varnost in zdravje tretjih, je pred pričetkom delovnega razmerja in tudi naknadno podvržen preverjanju zasvojenosti. V kolikor je zasvojenost potrjena med samim trajanjem delovnega razmerja, mora delodajalec delavno razmerje prekiniti oz. delavca premestiti na drugo delavno mesto, ki ne predstavlja tveganja za tretje.

RAZMERJE DO USTAVA

Italjanska ustava sloni na principu, naj ima sankcija resocializacijski namen, zato so s strani teoretikov stranske kazni, ki ovirajo ponovno vključitev obsojenega v družbo, smatrane kot protiustavne. Prihajajo namreč v nasprotje s smotrom, ki ga zasledujejo instituti, kot so pogojna prostost, pogojni izpust, zadržana izvršitev kazni, itd. ter tako zmanjšujejo njihovo učinkovitost.

ZAKONODAJI OB ROB

Leta 1989 je bilo v Italiji zaseženo 147.119 rastlin konoplje. V pričetku devedesetih je po uradnih podatkih bilo okoli 200.000 uživalcev marihuane in 1.5 - 3. milijone uporabnikov hašiša ( konopljine smole) od tega 90% moških in 10% žensk, po podatkih notranjega ministrstva. Glede na leta 10% mlajših od 17 let, 70% med 17. in 24. letom, 15% med 25. in 35. ter 5% starejših od 35 let. Za boljšo predstavo naj še navedem, da je bilo leta 1991 zaseženih skoraj 10.000 kg derivatov konoplje.
Sicer rahlo zastareli podatki, a temu navkljub dovolj zgovorni, da ponovno poudarijo potrebo po urejanju problematike na način, ki bo slonel na novih vzorcih, ki se bodo enkrat dokončno oddaljili od ustaljenih paradigem, ki niso bile zmožme zadovoljivo razrešiti problematike drog.

VIRI:

1.Testo unico delle leggi in materia di disciplina degli stupefacenti e sostanze psicotrope, prevenzione, cura e riabilitazione dei relativi stati di tossicodipendenza (Dpr 309/1990)
2. Studio Comparativo delle Attivita di Formazione delle Forze di Polizia nel Campo della Prevenzione e del Controllo dell`Abuso di Drogea e dei Fenomeni Correlatiti (UNICRI)
3. Regulating European Drug Problens (ISDD) 1999
4. Senato - Disegno di legge 2514
5. www.parlamento.it/parlam/leggi/990451.htm
6. www.ecn.org