1. ZAČETEK POSTOPKA O PREKRŠKU

Postopek o prekršku se uvede na pismen predlog organov za notranje zadeve, ki je podan sodniku za prekrške 6 . Če so podani pogoji za začetek postopka 7, sodnik za prekrške začne postopek po uradni dolžnosti. V primeru, da predlog ne izpolnjuje zakonskih pogojev, se zavrne. Sodnik ni vezan na predlog predlagatelja glede pravne presoje dejanja. Postopek o prekršku se na prvi stopnji konča z izdajo odločbe o prekršku.

Sodnik za prekrške mora po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo odločbe, s katero se konca postopek na prvi stopnji. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kot tista, ki so mu v korist. Poskrbi tudi, da nevednost ali nepoučenost obdolženca ne škodi pravicam, ki mu grejo v postopku.

2. USTNA OBRAVNAVA

I. Sodnik za prekrške določi ustno obravnavo, če je to potrebno za boljšo razjasnitev stvari; vselej pa takrat, ko iz okoliščin razbere, da prihaja v poštev izrek zaporne kazni. Obdolženec ima na ustni obravnavi možnost, da se izjavi glede dejanskih in pravnih vidikov obtožbe zoper njega. Ima pravico izvajati dokaze. Lahko se brani sam ali s pooblaščenim zagovornikom.
Na ustno obravnavo se povabijo obdolženec, njegov zagovornik (če ga ima), priče in po potrebi izvedenec.
Zaslišanje obdolženca je praviloma ustno. Obdolženec se ni dolžan zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vprašanja. S tem si utegne otežiti zbiranje dokazov in obrambo, na kar ga mora sodnik opozoriti.
Obdolžencu je potrebno omogočiti, da se z neoviranim pripovedovanjem izjavi o vseh okoliščinah, ki ga bremenijo, in da navede vsa dejstva za svojo obrambo. Zaslišanje se mora opraviti tako, da se v največji meri spoštuje človekova osebnost. Ne sme se uporabljati sile ali grožnje ali kako podobno vplivati na njegove odgovore in pripoved.
Navzočnost se zagotovi z vabilom, ki ga pošlje sodnik za prekrške. 8
Priče se zaslišijo, če je to potrebno za ugotovitev dejanskih okoliščin. 9

II.V primeru, da obdolženec, ki je bil pravilno vabljen, ne pride na obravnavo niti ne opraviči svojega izostanka, sodnik lahko odloči, da bo obravnava potekala v odsotnosti obdolženca, če je bil prej zaslišan in njegova navzočnost ni nujna za pravilno ugotovitev stvari.

III. Skrajšan postopek o prekršku 10
Pomeni, da bo izdana odločba, brez neposredne ustne obravnave, brez zaslišanja obdolženca, torej samo na podlagi dokazov in dejstev, ki so navajani v predlogu za postopek. Tak postopek se lahko izvede, če temelji predlog za uvedbo postopka na neposredni osebni ugotovitvi pooblaščene uradne osebe (npr. policista) in če sodnik za prekrške na podlagi takega predloga ter priloženih podatkov in dokazov, spozna da je obdolženec storil prekršek. (če pa iz okolišcin izhaja, da bo kot sankcijo za nek prekršek možno izreči kazen zapora, mora sodnik za prekrške določiti ustno obravnavo).
V skrajšanem postopku je lahko izrečena le kazen do 100 000 sit za posameznika, pa do 4 kazenske točke v cestnem prometu.
Zoper odločbo o prekršku v skrajšanem postopku je možna pritožba v 8 dneh od vročitve. Tudi zoper odločbo s katero se ugovor zavrže je dovoljena pritoža. Če je bil ugovor vložen pravočasno se odločba iz skrajšanega postopka razveljavi in nadaljuje se redni postopek o prekršku. Druga odločba ne sme biti za obdolženca manj ugodna od odločbe, ki je bila na njegov ugovor razveljavljena.

3. ODLOČBA

Postopek o prekršku se na prvi stopnji konca s pismeno odločbo sodnika za prekrške.
Odločitev sodnika mora temeljiti na dokazih in dejstvih, ki so bila ugotovljena skozi postopek. S pismeno odločbo se izreče sankcija za prekršek. Odločba vsebuje tudi obrazložitev, kjer so navedena dejstva in razlogi, ki se štejejo za dokazane ali nedokazane, in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi pravnih predpisov, zlasti pri ugotavljanju ali je sploh bil storjen prekršek in ali je podana odgovornost storilca, okoliščine, ki so bile upoštevane pri odmeri sankcije. Odločba vsebuje tudi pouk o pravici do pritožbe.

4. PRITOŽBA

O pritožbi na odločbo izdano na I. stopnji odloča Senat za prekrške RS.
Pritožbo v korist obdolženega lahko vložijo obdolženec, njegov zagovornik, njegov zakonec ali izvenzakonski partner, posvojitelj, brat, sestra, rejnik, itd.
Potrebno jo je podati v osmih dneh od vročitve odločbe. Prepozna pritožba bo zavržena. Lahko se jo poda ustno na zapisnik pri sodniku za prekrške ali pa se jo poda pismeno.
Lahko se odpove pravici do pritožbe. Do izdaje pravnomočne odločbe na drugi stopnji, se lahko pritožbo umakne. Pritožba mora obsegati navedbo odločbe zoper katero je podana in podpis pritožnika pritožbe ni mogoče preklicati.
Ni je potrebno posebej utemeljevati, zadostuje, da pritožnik pove zakaj ni zadovoljen z odločbo.11 V pritožbi se sme navajati nova dejstva in nove dokaze, vendar je treba povedati, zakaj niso bili uporabljeni že prej. Nova dejstva je potrebno dokazovati in ob novih dokazih je potrebno navesti dejstva, ki jih želi dokazati.

9. Več o pričah - 122. člen Zakona o prekrških

10. V postopku o prekršku je lahko izdana odločba tudi po skrajšanem postopku, torej brez ustne obravnave, kjer naj bi se obdolženec izjavil o vsej zadevi. Nasprotno pa v kazenskem postopku, lahko sodišče opre svojo odločitev le na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi (ne le na podlagi enostranske izjave policista ali drugih predlagateljev postopka).

11. Natančneje o pritožbi- glej Zakon o prekrških, 12. poglavje;