IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 1

1. SPLOŠNO O POLICIJSKIH POOBLASTILIH

Ena glavnih nalog policije je preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje kaznivih dejanj in prekrškov. Pri opravljanju le-teh morajo organi za notranje zadeva ničkolikokrat poseči v ustavno zavarovane pravice in svoboščine človeka (npr. pravica do zasebnosti, do osebne svobode, osebnega dostojanstva.). Za to imajo posebna policijska pooblastila, posamezno opredeljena v Zakonu o policiji, da v človekovo zasebnost posegajo le do mere, ki je potrebna za zakonito izvrševanje nalog.

Policisti so pri opravljanju svojih nalog dolžni ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Policija ima tudi svoj kodeks etike (29& ZP).
Naloge opravljajo uniformirano. Kadar pa opravljajo svoje delo v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo se morajo ustno predstaviti kot policisti. Takoj, ko je možno pa se morajo legitimirati s službeno izkaznico.

Pri opravljanju nalog smejo OPOZARJATI, UKAZOVATI, UGOTAVLJATI IDENTITETO IN IZVESTI IDENTIFIKACIJSKI POSTOPEK, VABITI, VARNOSTNO PREVERJATI OSEBE, OPRAVITI VARNOSTNI PREGLED, PREPOVEDATI GIBANJE, OPRAVITI PROTITERORISTICNI PREGLED PROSTOROV, OSEB, PRIDRŽATI, PRIJETI IN PRIVESTI OSEBO, ODREDITI STROŽJI POLICIJSKI NADZOR, ZASEČI PREDMETE, VSTOPITI V TUJE STANOVENJE IN V TUJE PROSTORE, UPORABITI PREVOZNA IN KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA, UPORABITI PRISILNA SREDSTVA, TAJNE POLICIJSKE UKREPE TER DRUGA POOBLASTILA, DOLOČENA V ZAKONIH.

1. UGOTAVLJANJE IDENTITETE OSEBE

35. člen Zakona o policiji (naprej-ZP) določa, da lahko policisti ugotavljajo identiteto tiste osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje ter osebe, ki je bila prijeta. Identiteta se lahko ugotavlja tudi na upravičeno na zahtevo druge osebe.

2. VABILO

Osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za izvrševanje nalog, so lahko vabljene v uradne prostore s strani policije. Vabilo mora biti pisno ter vsebovati razlog vabljenja in vlogo vabljenega. 2

3. VARNOSTNO PREVERJANJE OSEB

Je namenjeno varovanju določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter drugih zakonsko določenih primerov (predpis za varovanje določenih oseb, prostorov, itd. izda vlada RS). Gre za ugotavljanje morebitnih varnostnih zadržkov za delo osebe pri varovani osebi, organu. Izvaja se s pisno privolitvijo.

4. VARNOSTNI PREGLED

Ko obstaja verjetnost napada ali samo poškodovanja s strani določene osebe, lahko policisti pri izvajanju zakonsko določenih nalog, opravijo varnostni pregled. Obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, ki so v neposredni bližini in pod nadzorom osebe, katere varnost se preverja. Pri čemer se ugotavlja ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi kake druge nevarne predmete. Policist opravi varnostni pregled tako, da z roko pretipa površino njenih oblačil. Najdene nevarne predmete ali orožje se zaseže. Pregled praviloma opravlja oseba istega spola, razen kadar varnostnega pregleda ni mogoče odložiti zaradi nevarnosti napada ali samopoškodovanja. Če policist med varnostnim pregledom najde predmete, ki se smejo odvzeti po kazenskem zakoniku, ali predmete, ki utegnejo biti pomembni za kazenski postopek ali postopek o prekršku. Policist po opravljenem varnostnem pregledu nadaljuje postopek po določilih zakona o kazenskem postopku ali zakona o prekrških.

5.HIŠNA IN OSEBNA PREISKAVA PO ZAKONU O PREKRŠKIH

Osebna preiskava, preiskava stanovanja ali drugih prostorov 3 se sme opraviti samo pri hujših prekrških (posedovanje), če je verjetno, da se bodo v prostoru, pri osebi našli predmeti ali odkrili sledovi, ki bi lahko bili pomembni za postopek, ali če se pričakuje, da bo mogoče obdolženca pri preiskavi stanovanja ali drugih prostorov prijeti.
Preiskavo odredi s pismeno odredbo organ, ki vodi postopek o prekršku !(npr. sodnik za prekrške).
Pred preiskavo mora udradna oseba pismeno odredbo izročiti tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi. Ravno tako je najprej potrebno od njega zahtevati, da prostovoljno izroči osebo ali predmete, ki se iščejo. Če je to zaman, se preiskava opravi. Če bi bilo nevarno odlašati s preiskavo ali če se preiskuje v javnih prostorih, se lahko preiskava začne takoj, brez poprejšnje zahteve, naj se izroči predmet.
Osebno preiskavo lahko opravi samo oseba istega spola.
Predmeti, ki so bili najdeni pri preiskavi in so bili uporabljeni za prekršek ali pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrškom se zasežejo.
O vsaki preiskavi se napravi zapisnik: v njem je treba poleg drugih podatkov zapisati tudi odredbo na podlago katere je bila preiskava izvršena, in popisati vse zasežene predmete.

V izjemnih zakonsko določenih primerih se lahko preiskavo opravi tudi brez predhodne odredbe sodišča (Zakon o kazenskem postopku):
- - če je pričakovan oborožen odpor ali
- - če je potrebno, da se opravi nepričakovano in takoj ali
- - v javnih prostorih.
V tuje stanovanje in druge prostore lahko policisti vstopijo tudi v skladu z določili Zakona o policiji in sicer:
- - če je to potrebno zaradi preprečitve samomora ali
- - preverjanja okoliščin, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru ali
- - preprečitve konkretne nevarnosti za ljudi in premoženje.

6. PRIJETJE

Prijetje je zaćasna omejitev gibanja, s strani policije, doloćeni osebi z namenom, da se jo privede, pridrži ali opravi kakšno drugo z zakonom doloćeno dejanje.

1. 1. Policist mora ugotoviti identiteto osebe, ki jo namerava prijeti. Kadar je za preprečitev neposrednega ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ali iz drugih razlogov prijetje nujno potrebno izvesti previdno in brez odlašanja, smejo policisti prijetje in varnostni pregled osebe opraviti takoj, šele nato preveriti njeno identiteto in jo obvestiti o razlogih prijetja. Če med postopkom ugotovi, da ni razlogov za prijetje ali za drug zakonit ukrep, mora s postopkom takoj prenehati in dovoliti osebi, da takoj odide.

2. 2. Ob kakršnemkoli prijetju 4 mora policist prijeto osebo obvestiti, da ji je odvzeta prostost in o razlogih prijetja ter jo pučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do zagovornika 5, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je policist na njeno zahtevo dolžan obvestiti njene bližnje v jeziku, ki ga razume.

3. 3. Prijetje obsega tudi varnostni pregled, da policist ugotovi ali je oseba oborožena oziroma ima pri sebi druge nevarne predmete.

4. 4. V primeru, da je prijeta oseba otrok, mladoletnik ali oseba, za katero policist ugotovi, da ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, mora obvestiti njene starše oziroma zakonitega zastopnika, razen če to ni v interesu prijete osebe.

5. 5. V vsakem prijetju mora policist sestaviti uradni zaznamek o prijetju, v katerem navede osebne podatke prijete osebe, zakonske razloge za prijetje, kraj, datum, uro in minuto prijetja ter kakšen je bil nadaljnji postopek z njo, podatke o pravicah s katerimi je bila oseba seznanjena, podatke o zagotavljanju teh pravic ter podatke o izvedbi varnostnega pregleda.

7. PRIVEDBA

Privedba je ukrep, s katerim policisti neposredno na podlagi pisne odredbe pristojnega organa (za prekrške - sodnik za prekrške) privedejo določeno osebo v uradne prostore policije, v prostore drugega organa ali na določen kraj. Pred privedbo policisti seznanijo osebo z razlogi privedbe, jo opozorijo na uporabo prisilnih sredstev, če se bo oseba upirala ali poskušala pobegniti. Če se kljub opozorilu oseba upira, jo policist privede prisilno.

Brez pisne odredbe sme policist neposredno na podlagi zakona privesti:
- osebo, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja in obstajajo razlogi za odvzem prostosti, pridržanje ali pripor;
- osebo, ki jo je zalotil pri storitvi prekrška, če ni mogoče gotoviti njene istovetnosti ali nima stalnega prebivališča, podane pa so okolišcine, ki opravičujejo bojazen, da bo nadaljevala s prekrškom ali ga ponovila;
- osebo, ki moti ali ogroža javni red, če javnega reda ni mogoče drugače vzpostaviti ali ogrožanja preprečiti;
- osebo, ki je bila vabljena in opozorjena na možnost prisilne privedbe, pa se vabilu ni odzvala;

8. PRIDRŽANJE

Policisti pridržijo osebo, ki moti ali ogroža javni red, če reda ne morejo vzpostaviti drugače ali ogrožanja ne morejo drugače odvrniti. Trajati sme največ 24 ur. Pridržanje se odredi z odločbo, ki mora biti pridržanemu izdana v 6 urah od odvzema prostosti.
Dokler traja pridržanje ima pridržani pravico do pritožbe zoper odločbo o pridržanju. Vendar le-ta ne zadrži pridržanja. O pritožbi mora pristojno okrožno sodišče odločiti v 48 urah.
Pridržanje se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi zanj.