Temeljna usmeritev in vsebina mednarodnih pogodb v zvezi z nedovoljenimi drogami je sledila cilju notranje respresivne zakonodaje večine držav, to je zmanjševanju obsega ponudbe oziroma dostopnosti drog. Če analiziramo obstoječe mednarodne dokumente vidimo, da so njihova določila skoraj v celoti usmerjena k zmanjševanju ponudbe. Režim mednarodnih pogodb se v zelo majhni meri ukvarja z drugimi dejavniki, ki vplivajo na obseg jemanja drog, osredotoča se zgolj na ukrepe za zmanjševanje ponudbe. Skoraj nič ne govori o načinih zdravljenja odvisnikov, ali o vprašanjih preventivnega dela.

Razvoj mednarodne kontrole nad nedovoljenimi drogami

1) 1909 - Shanghai - priporocila konference mednarodne opijske komisije
2) 1912 - Haag - prva mednarodna opijska konvencija
3) 1925 - Ženeva - sporazum o zatiranju proizvodnje, notranje trgovine in uporabe prepariranega opija
4) 1925 - Ženeva - mednarodna opijska konvencija
5) 1925 - Ženeva - protokol k mednarodni opijski konvenciji
6) 1931 - Ženeva - konvencija o omejevanju proizvodnje in nadzoru nad distribucijo opojnih drog
7) 1931 - Bangkok - sporazum o kontroli uporabe opija za kajenje
8) 1936 - Ženeva - konvencija o zatiranju nedovoljene trgovine z nevarnimi drogami
9) 1946 - Lake Success - protokol, s katerim se dopoljnjujejo in spremenijo sporazumi, konvencije in protokoli o opojnih drogah iz Haaga (1912), Ženeve (11. februar 1925, 19. februar 1925, 1931), Bangkoka (1931) in Ženeve (1936)
10) 1948 - Pariz - protokol, s katerim se vzpostavi mednarodna kontrola drog, ki niso omenjene v ženevski konvenciji iz leta 1931, kot je bila spremenjena in dopolnjena s protokolom iz Lake Successa iz leta 1946
11) 1953 - New York - protokol o omejevanju in reguliranju gojenja maka kot tudi proizvodnje, mednarodne trgovine, trgovine na veliko in uporabe opija
12) 1961 - New York - enotna konvencija o opojnih drogah (Single Convention)
13) 1972 - Dunaj - konvencija o psihotropnih substancah (Psychotropic Convention)
14) 1972 - Ženeva - protokol o spremembi enotne konvencije o opojnih drogah
15) 1988 - Dunaj - konvencija zoper ilegalno trgovino z opojnimi drogami in psihotropnimi snovmi

Pregled konvencij
Konvencija iz leta 1912 je uvedla temeljna načela mednarodne kontrole, ki še vedno veljajo. V ničemer pa se ni nanašala na liste koke ali na družino kanabisa. Glede tega je sprejela odločitev, da se preuči, ali obstoji možnost zlorabe indijske konoplje.

Ženevska konvenciia (mednarodna opijska konvencija) iz leta 1925 je poostrila nekatera kontrolna določila haaške konvencije iz leta 1912. Konvencija je bila sprejeta pod okriljem Lige narodov in je predstavljala dopolnitev prve opijske konvencije iz leta 1912. Spisku kontroliranih drog je bila dodana indijska konoplja in listi koke.

Konvencija je določala:
- da se proizvodnja, uvoz, prodaja, distribucija, izvoz in uporaba medicinskega opija in proizvedenih opojnih drog omeji izključno na medicinske in znanstvene namene (to ni bilo uvedeno za surovi opij, predelani opij, kanabis, smolo indijske konoplje in liste koke) (člen 5);
- sistem obveznih dovoljenj in licenc, ki se je nanašal na proizvodnjo in prodajo v vseh njenih fazah in oblikah ter na prostore, kjer se je odvijala proizvodnja;
- zahtevo po vodenju natančnega knjigovodstva je razširila tudi - na maloprodajo (člen 6);
- prepoved dobave kontroliranih drog nepooblaščenim osebam in nepooblaščene posesti teh snovi (člen 7);
Natančno je bila opredeljena dolžnost podpisnic glede dostavljanja statističnih podatkov (o obsegu produkcije, obsegu konfiskacij in obsegu uvoza - izvoza tistih substanc, na katere se je konvencija nanašala) (člen 23);
Naslednji dokument je konvenciia o zatiraniu nedovoljene trgovine z nevarnimi drogami, podpisana 26.6.1936 v Ženevi;

Ilegalno gojenje in produkcija v konvenciji nista določeni kot kaznivo dejanje, saj tedanje konvencije še niso uvajale mednarodne kontrole nad gojenjem in produkcijo.
ZDA niso podpisale konvencije, ker ni uvedla v zadostni meri represivnih ukrepov glede kanabisa.
Z vidika čim bolj popolnega nadzora nad drogami dotedanje konvencije niso določale:
- kontrole proizvodnje kanabisa in listov koke
- ni bila urejena kontrola nad t.i. sintetičnimi drogami,
- ni bilo zahteve po prepovedi kajenja opija, žvečenja listov koke in jemanja kanabisa.

*Leta 1961 je bila v New Yorku sprejeta enotna konvencija o opojnih drogah (Single Convention) (Uradni list SFRJ (mednarodne pogodbe) 22/2, R Slovenija sprejela z aktom o notifikaciji nasledstva..., Uradni list RS mednarodne pogodbe 9-55/92, Ur.l. RS 35/92) Šlo je za kodifikacijo vseh predhodnih mednarodnih pogodb v zvezi z nedovoljenimi drogami, pomenila pa je tudi dopolnjevanje prejšnjih rešitev. Ta konvencija je postavila temelje sedanjem sistemu mednarodne kontrole nedovoljenih drog. Vsebuje obširne določbe o ukrepih nadzora. Uvaja razdelitev kontroliranih substanc na štiri skupine. Z izrazom opojne droge označuje vse substance iz skupine 1 in 2, ne glede na to, ali gre za naravne ali sintetične droge. Režim kontrole je različen glede na to, v katero skupino je droga uvrščena. Najstrožji režim velja za droge iz skupine 1( med katerimi je tudi konoplja), zelo podoben pa je tudi nadzor nad skupino 2.

Glede kazenskopravnih določb konvencije je opazno, da potencialno v veliki meri zadevajo v vprašanja nacionalne suverenosti podpisnic. Konvencija zato kot varnostni ventil uporablja dikcijo, da se ta določila uporabljajo "skladno z ustavnimi omejitvami posameznih držav" (npr. člen 36/la). Člen 36 določa, da bo vsaka država podpisnica v skladu z navedenimi omejitvami sprejela takšne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bodo naslednja dejanja: gojenje, produkcija, ekstrakcija, preparacija, posest, ponujanje, ponujanje za prodajo, distribucija, nakup, prodaja, dobava pod katerimi koli pogoji, posredovanje, razpošiljanje, razpošiljanje v tranzitu, transport, uvoz in izvoz, kakor tudi katero koli drugo dejanje, ki je po mnenju podpisnice v nasprotju z določili te konvencije, v primeru, da so storjena naklepno, inkriminirana kot kazniva dejanja.

Ta določba se nanaša na vse kontrolirane droge v skupinah I. II. in III. (čen 2 paragraf 1-4). Dejstvo je, da konvencija nikjer izrecno ne zahteva inkriminacije jemanja (uživanja) drog. Člen 36, ki ima podnaslov "kazenska določila" (penal provisions), paragraf 1a uvršča posest drog neposredno med dejanja, ki bi jih naj podpisnice inkriminirale. Vprašanje je, ali je bila s tem mišljenja posest za distribucijo, ali tudi posest drog za osebno rabo. Po mnenju nekaterih komentatorjev konvencije gre za prvo možnost. Določbe člena 36 se namreč nanašajo na zatiranje ilegalne trgovine in ne zahtevajo kaznovanja tistih, ki ne sodelujejo pri takšni trgovini. Tudi celotna enotna konvencija iz leta 1961 je posvečena nelegalni trgovini z drogami, poleg tega je člen 36 uvrščen za predhodni člen 35, ki ima naslov "ukrepanje zoper nelegalno trgovino".

Poleg tega člen 36 ne inkriminira "pridobitve" (acquisition) droge, temveč samo "nakup". Če bi konvencija želela kaznovati tudi osebe, ki ne sodelujejo in niso del ilegalne trgovine, bi namesto "nakupa" uporabila bolj splošen izraz "pridobitev". Izraz "nakup", kot je uporabljen v členu 6 paragraf 1, pomeni nakup za nadaljno prodajo in ne nakupa za osebno rabo.

Podpisnice bi ev. lahko golo posest (in s tem ozko povezano jemanje) drog inkriminirale v okviru določbe, ki podpisnicam nalaga, da "inkriminirajo poleg izrecno naštetih dejanj iz člena 36 tudi katero koli dejanje (action), ki je po mnenju podpisnice v nasprotju z določili konvencije". Vendar tudi pod to določbo posesti ne moremo uvrstiti, saj posest ne predstavlja dejanja (v smislu action).

Ni izključena možnost, da bi podpisnice člen 36/la razlagale tako, da neposredno inkriminira tudi posest za osebno rabo.
V primeru, da bi neka podpisnica konvencije iz leta 1961 posest za osebno rabo izvzela iz kataloga inkriminiranih dejanj, bi morala vzpostaviti merilo za to, kaj pomeni posest za osebno rabo. Ta meja je lahko določena z zakonom ali pa jo izoblikuje sodna praksa.

*Leta 1972 je bil v Ženevi sprejet protokol o spremembah enotne konvencije o opojnih drogah iz leta 1961. (Uradni list SFRJ (mednarodne pogodbe) 78/3, R Slovenija sprejela z aktom o notifikaciji nasledstva..., Uradni list RS mednarodne pogodbe 9-55/92, Ur.l. RS 35/92) Z njim se je med drugim dopolnil sistem, ki je bil uveden z enotno konvencijo glede ocen predvidene legalne porabe drog pri podpisnicah.

Tako je konferenca OZN, ki je bila od 6. do 24.3.1972 v Ženevi in katere rezultat je bil navedeni protokol, sprejela tudi resolucijo št. III. V njej so udeleženke poudarile, da je pojav zlorabe drog v veliki meri rezultat družbenih dejavnikov in predvsem slabih socialnih in ekonomskih razmer, v katerih živijo določeni posamezniki in skupine in da takšne razmere velikokrat ustvarijo ugodne razmere ("predisponirajo") za jemanje in zasvojenost z drogami. Ta usmeritev se je odrazila tudi v dopolnitvi 36. člena, ki vsebuje kaznovalne dolocbe. Protokol je uvedel novost, po kateri člen 36/lb omogoča podpisnicam, da se v primeru, da so storilci kaznivih dejanj, ki jih določa konvencija, odvisni od drog, predvidi možnost njihovega zdravljenja (tretmana), izobraževanja, pomoci po zdravljenju (after-care), rehabilitacije in socialne reintegracije.

Člen 38 pod naslovom "ukrepi zoper zlorabo drog" določa, da bodo podpisnice uvedle potrebne ukrepe za:
- prevencijo zlorabe drog
- zgodnjo identifikacijo, zdravljenje (tretman), izobraževanje, post-tretmansko pomoč, rehabilitacijo in družbeno reintegracijo oseb, ki so odvisne od drog.
Te ukrepe konvencija izrecno predvideva kot možne alternative obsodbi, izvršitvi kazenske sankcije ali kot dodatek k obsodbi ali izvršitvi kazenske sankcije.

*Konvencija o psihotropnih substancah, sprejeta na Dunaiu 21.2.1971, je v bistvu dopolnila enotno konvencijo iz leta 1961, s tem, da je kontrolo razširila še na t.i. "psihotropne substance".

*Leta 1988 je bila na Dunaju sprejeta konvenciia Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi. "Ur.l. SFRJ, mednarodne pogodbe 14/90, R Slovenija sprejela z aktom o notifikaciji nasledstva..., Ur.l. RS, mednarodne pogodbe 9-55/92 (Ur.1.RS 35/92)."

Podpisnice se zavezujejo, da bodo kot kazniva ravnanja po njihovi notranji zakonodaji inkriminirale naslednja dejanja:
a)I- proizvodnja, predelava, ekstrakcija, priprava, ponudba, ponudba za prodajo, razdeljevanje (distribucija), prodaja, dobava pod katerimi koli pogoji, posredovanje, pošiljanje, pošiljanje v tranzitu, transport, izvoz ali uvoz katere koli opojne droge ali katere koli psihotropne substance v nasprotju z določbami konvencije iz leta 1961, spremenjene konvencije iz leta 1961 ali konvencije iz leta 1971;

II - gojenje opijskega maka, grmov koke ali rastline kanabisa za proizvodnjo opojnih drog v nasprotju z določili konvencije iz 1961 in spremenjene konvencije iz 1961;

III - posest ali nakup opojnih drog ali psihotropnih substanc za namene katerega koli dejanja navednega v točki (i);

IV - proizvodnja, transport ali razdeljevanje opreme, materiala ali snovi, navedenih v tabelah I in II (te konvencije), če je storilcu znano, da se bodo uporabljali pri nezakonitem gojenju, proizvodnji ali predelavi opojnih drog ali psihotropnih substanc ali za ta namen;

V - organiziranje, upravljanje ali financiranje katerega koli dejanja naštetega v točkah (I), (II), (III) ali (IV);

b) I - konverzija ali transfer lastnine, če je znano, da je bila pridobljena z enim ali več dejanji, določenimi v točki a) ali na podlagi sodelovanja pri takšnem dejanju ali dejanjih, z namenom, da bi se skril ali prikril nezakonit izvor lastnine ali pomagalo kakšni osebi, ki je sodelovala pri teh dejanjih, da bi se izognila zakonskim posledicam svojih dejanj;

II - skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, mesta, razpolaganja in gibanja pravic v zvezi z lastnino ali nad lastnino, če je znano, da je bila pridobljena z enim ali več dejanji, določenimi v točki a), ali s sodelovanjem pri takšnem dejanju ali dejanjih;

c) I - pridobivanje, posest ali uporaba lastnine, če je storilcu znano, da je bila pridobljena z enim ali več dejanji določenimi v točki a), ali s sodelovanjem pri takšnem dejanju ali dejanjih;

II - posest opreme ali materiala ali snovi navedenih v tabeli I in II, če je storilcu znano, da se uporabljajo ali se bodo uporabljali pri nezakonitem gojenju, proizvodnji ali predelavi mamil, ali psihotropnih substanc, ali za to;

III - javno spodbujanje ali napeljevanje drugih na kakršenkoli način, da storijo katero koli izmed dejanj, določenih v tem členu, ali da nezakonito uporabljajo mamilo ali psihotropne snovi;

IV - sodelovanje, združevanje ali zarota, poskus storitve in pomoč, napeljevanje, olajševanje in svetovanje pri storitvi katerega koli izmed dejanj določenih v tem členu.

V. členu 1 točka 2 konvencija določa, da bodo v skladu s svojimi ustavnimi naceli in osnovnimi koncepcijami pravnega sistema podpisnice sprejele vse potrebne ukrepe, da bodo kot kazniva ravnanja po njihovem domačem zakonu določena tudi naslednja dejanja:
- posest,
- nakup,
- ali gojenje opojnih drog ali psihotropnih substanc za osebno rabo v nasprotju z določbami konvencij iz 1961, spremenjene konvencije iz 1961 ali konvencije iz 1971.

Notranja zakonodaja podpisnic lahko predvidi zdravljanje, izobraževanje, pomoč po zdravljenju, rehabilitacijo ali socialno reintegracijo poleg obsodbe in kazni za storilce naštetih dejanj. V manj hudih primerih so ti ukrepi lahko alternativa obsodbi ali kazni. V primeru, da gre za storilca, ki je jemalec nedovoljenih drog, je lahko alternativa obsodbi ali kazni tudi zdravljenje ali nega po zdravljenju (člen 1/4b in c).
člen 5. pa natančno določa zaplembo premoženjske koristi nastale s kaznivim dejanjem, oz. lastnine, katere vrednost je enaka vrednosti tako pridobljene koristi.
Sledijo določila o zaplembi drog, materiala, opreme in drugih instrumentarijev, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za uporabo pri kaznivih dejanjih v zvezi z drogami.