Konoplja (Cannabis sativa L.) sodi v družino konopljevk (Cannabaceae). V preteklosti so rod Cannacis delili na tri vrste, in sicer C.sativa, C.ruderalis in C. idica. Ker se vse tri vrste med seboj lahko nemoteno križajo, jih uvrščamo v isto vrso, saj je to lastnost pripadnikov iste vrste. Tako danes delimo konopljo (C. sativa) le na podvrste in varietete. Njena pravilna botanicna razdelitev je prikazana v preglednici 1.
Konoplja, katere latinsko ime je torej Cannabis sativa, ni kakšna smrtonosna droga, temveč koristna rastlina, saj ima dolgo in pomembno zgodovino služenja človeštvu. Rastlino, njene dele in sestavine lahko uporabimo za preko 50.000 izdelkov na skoraj vseh industrijskih področjih. Zato je skrajni čas, da jo pričnemo pridelovati v Sloveniji. Dejstvo pa je, da mora vsaki pridelovalec konoplje, že pred setvijo vedeti, kam s pridelkom.
UPORABA KONOPLJE V INDUSTRIJSKE NAMENE
Konopljo so vzgajali za vlakna in hrano že tisoče let preden je postala za družbo nesprejemljiva, a vseeno najbolj razširjena droga. Skoraj vsak del rastline je uporaben v idustriji. Rastlina ima močna in odporna vlakna, ki se razvijejo po povrhnjico stebla. Glede kakovosti so boljša vlakna pri moških rastlina, ki dozorijo prej kot ženske rastline. Pri dvodomnih rastlinah torej pridelajo dve različni kakovosti vlaken, kar moti pri njihovem nadaljnem iz stebel in predelavi Ta problem skušajo danes žlahtnitelji rešiti tako, da vzgajajo enodomne rastline se pravi obojespolne sorte, ki imajo moške in ženske cvetove na isti rastlini, in je tako kakovost vlaken jasno določen.
Vrvi, izdelane iz konopljinih vlaken, so nedvomno najboljše, saj nepoznamo gradiva, ki bi po kakovosti lahko nadomeščala ta vlakna. Na trgu je mnogo tekstilnih in drugih izdelkov narejenih iz konoplje, čeprav se tega sploh ne zavedamo. Tekstil, narejen iz konoplje, je bil dolga stoletja eden najbolj nošenih. Zato ni čudno, da so oblačila in obutev, izdelana iz konoplje, eden prvih izdelkov, ki jeprodrl na današnji ekološko usmerjeni modni trg. V samo nekaj letih je konopljina moda eksplodirala iz neznanke do prave razvpitosti. Konoplena stebla so bogata in vzdržljiva surovina za izjemne gradbene materiale in industrijske izdelke. Iz njih je možno celo izdelati celotno avtomobilsko karoserijo ali zgraditi hišo. Brez težav bi konoplja lahko nadomestila les za celulozo pri izdelavi papirja.
Njen hektarski donos je veliko kakovostnejše in za okolje manj ubremenjujoče celuloze je kar štiri krat večji od lesa. Poleg tega ne raste 20 let kakor drevesa, ampak 3-4 mesece. Tako največji prispevek k svetovnemu gospodarstvu in ekologiji lahko predstavlja ponovna vrnitev k papirju, izdelanemu iz enoletnih rastlin. Pri takšni pridelavi za papir njene korenine in listi, ki jih pustimo na polju, bogatijo, zračijo in rahlajo tla ter jih ohranjajo vitalna.
Olesenela stebla lahko povežemo v snope ali stisnemo v bale in jih nato porabimo za ogrevanje ali z njimi ženemo električne generatorje. Celulozo ali hemicellulozo, ki ju vsebuje skorja stebla, lahko z encimi ali bakterijami razgradimo v škrob, ki ga nato s fermentacijo predelamo v alkoholno gorivo ali naprej v metanol, etanol ali metan.
Gojenje konoplje je priporočeno za oživljanje izsekanih, zapuščenih in s težkimi kovinami onesnaženih tal, ker ne siromaši tal s hranili, s svojim razvejanim in globokim koreninskim sistemom preprečuje erozijo in počasi čisti tla, saj vpija težke kovine. Ker rastline v tako kratkem času zrastejo zelo visoko, prerastejo plevel. Zato ni potrebno uporabljati herbicidov oz. snovi za zatiranje plevela. Tako je po žetvi polje praktično brez plevela in nared za drugo poljščino.
To bi kmetom lahko prihranilo na tisoče torarjev, ki jih porabijo za herbicide, in posledično pripomoglo k manjšemu onasneževanju okolja. Kmetji, ki kolobarijo, ali se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, bi lahko gojili konopljo z biološkimi gnojili (kompostom, gnojem in gnojevko) in kolobarili z dušikom bogatimi poljščinami, kot so grah, fižol in detelja.
Ko pri takšnem načinu kmetovanja konopljine vrhe in listje vrnemo zemlji, ji na tak način izboljšamo rodnost. Konoplja, pridelana ta tak način, koristi okolju in blaginji podeželja. Iz konoplje, kakor iz malone vsake rastline ali organske snovi oz. biomase, alhko naredimo gorivo. Tako jo predelamo v vrsto takočih in trdnih ter plinastih goriv, ki jih nato uporabimo za proizvodnjo električne energije. Zelo uporabno je njeno seme. Iz njega izdelano olje je eno najboljših olj, kar jih najti v naravi. Je pravo bogastvo nenasičenih maščob, kot sta linolna in linolenska maščobna kislina, ki sta potrebni v naši prehrani. Je dosti boljše od lanenega olja, ki je primerljiv izdelek, ker je veliko bolj uporabno zaradi svojega žlahtnega okusa. Olje lahko pretvorimo v dizelsko gorivo, saj rastlinska olja v marsičem prekašajo nafto. Zelo je uporabno tudi v kozmetični industriji. Predstavlja izjemno blažilno sredstvo za kožo in lasišče. To v industriji izdelkov za osebno nego odpira vrata masažnim oljem, mazilom, izdelkom za nego ustnic (njami
, kremam za telo, šamponom in mlekom za čiščenje, ki so izdelani iz njega.Seme dodajajo, kot posebnost in za izboljšanje okusa, v sirih in kruhu. Uporabno je za izdelavo testenin, sladoleda, raznih namazov in pijače. Odlično je tudi za krmo živali in predvsem perutnine.
...ko bo čas pa še:
1. uporabnos v medicinske namene
2. pridelovanje konoplje
3. možnost gojenje v deželi naši tej....
