dodajam še...
...zalivamo le s »sladko« vodo, ki ni presoljena, kot je npr. morska. Vode, ki vsebujejo mnogo apnenih, magnezijevih ali drugih soli, štejemo za »trde«. Pretrde vode niso primerne za zalivanje, ker vežejo kisline v tleh do nezaželene alkalnosti, na listih pa puščajo solne lise, ki kvarijo rastlini videz in ovirajo asimilacijo, dihanje kutikularno transpiracijo.
Vodovodne vode so ponavadi pretrde. Za zalivanje so uporabne le, če so »postane«. Vodovodno vodo pustimo čez noč v odprti posodi, da ima stik z zrakom, tako da se del apna obori in usede na dno posode. Usedline ne smemo uporabljati za zalivanje. Vsako prelivanje, vbrizgavanje ali mešanje vode pospeši izločanje apna in drugih soli, ker omogoča večje vsrkavanje zraka. Sobni vrtnar naj ima vselej pri roki postano vodo! Ko vodo mešamo ali prelivamo, izhlapeva tudi klor, ki je dostikrat dodan pitnim vodam. Manjše količine klora niso škodljive, ker se hitro vežejo z apnom v kalcijev klorid. V tej obliki je apno zelo topljivoin se z zalivanjem izpira. Nekateri mehčajo vodo s kuhanjem. Postopek je zanesljiv, vendar ni priporočljiv, ker kuhani vodi manjka aktivni kisik. Isto velja za vodo iz bojlerja.
Pri nas izražamo trdoto vode (karbonatno) v nemških stopinjah(d=NT): to pomeni, da je v 1 litru vode 10 mg CaO ali 7,14mg MgO.
"čik pavza"
Voda, ki ima od 0 do 7°d je mehka, od 7 do 12°d je srednje trda. Vode do 12°d, so uporabne za zalivanje.
Še večjo prednost ima deževnica, ki je mehka. Vendar je deževnica v industrijskih predelih tudi onesnažena s sulfatnimi spojinami in žvepleno kislino ali nitratnimi spojinami. V industrijskih in mestnih predelih prestrežemo deževnico šele potem, ko je že nekaj časa deževalo in je ozračje sprano in čisto. V kraških in sušnih predelih, kjer primanjkuje studenčne vode, je na voljo kapnica, to je v cisterne prestrežena deževnica. Tudi to je mehka voda in uporabna za zalivanje.
POTOČNA ali REČNA VODA je prav tako lahko uporabna., zlasti če izvira na tleh iz geološko starejših kamnin (granit, diabaz, porfir, gnajs), ki nimajo karbonatnih in sulfatnih spojin (soli), apna in magnezija. Vode iz krednih, jurskih, dolomitnih in drugih apnenčevih hribin so ponavadi trde! Tako vodo moramo razlužiti. Vode iz potokov ali rek, v katere se izlivajo industrijske odplake, niso za zalivanje, zlasti če vsebujejo nitrite, amoniak in druge produkte vrenja.
Vode iz kalov in luž so lahko okužene in vir bakterijskih in glivičnih bolezni.
V ribnikih je ponavadi voda dobra, kadar ribe niso umetno krmljene z mesom ali drugimi organskimi snovmi.