Konoplja.org Forum

Pozdravljeni!
Tema je nek čuden hibrid med sprotnim poročanjem uspeha gverilskega bojevanja nekje v dalnih hribih in želje, da podam znanje,
ki sem ga pridobil v preteklih petih letih.

Kratka zgodovina:
Use skupaj se je začelo ko sem dobil nekaj malega zastonj domačice, kjer so približno polovico teže predstavljala semena.
Semena sem ostranil in skadil tistega čistaka.Ponavadi sem semena vrgel stran, tokrat pa sem dobil idejo da bi lahko sam vzgojil rastlino ali dve.
S čim takim pa nisem imel izkušenj; forumov na to temo nisem poznal, kaj šele knjig ali dokumentarcev oz. how to videoposnetkov.
Edino kar sem imel je bil zdrav razum in trmo.Konoplja je ubistvu samo rastlina in ne nek uvod v vesoljsko znanost sem si rekel.
Ob spomladanskem enakonočju sem dal tistih pet semen, ki niso bila počena ali čisto zelena v lonček na okensko polico.
Le eno seme je vzklilo, pa še ta rastlina se je raztegnila tam okoli 10 centimetrov (ker je bilo okno na osojni strani) preden sem ugotovil,
da bi bilo dobro da jo postavim nekam kjer je sonce.Tako je dobila začasno prebivališče na vrtu kjer je bila par tednov.

Kasneje sem jo zgodaj zjutraj odnesel pod daljnovod v bližini, slabe dva metra nad dobro uhojenim kolovozom sem z rokami naredil 20x20x20 luknjo.
Nisem niti gnojil, še manj pa skrbel za preventivo, saj je do tja vodila več kot očitna potka in vreča s katero sem rastlino prenesel je ležala na tleh (itd)
Nato sem na rastlino pozabil čez celo poletje in jesen.
Šele ob prvi slani sem se spomnil in ob prihodu na plac me je čakalo prijetno presenečenje;
baba je zrasla tja čez dva metra in bila obložena že z malce violičnimi verhi ( še zmeraj ne vem ali je bil asorta ali mraz).
Ob tej priložnosti bi se z dna srca rad zahvalil stricu Googlu, ki pa ga na žalost še zmeraj premalo ljudi uporablja,
veliko lažje je gnjaviti stare sablje in njihove živce preko forumov.
Čeprav še zmeraj ne morem verjeti kako mi je lahko da mi je niso živali poškodovale(srne pojedle, ljudje odnesli).
Z leti sem pridobival vedno več izkušenj, tukaj gre predvsem zahvala knjigam Jorga Cervantesa
in temu forumu



Preden zaidem in začnem razlagati o stricu v tretjem kolenu je najbolje da preidem na bistvo:
Guerilla način kmetovanja:

-----kaj to sploh je?
Večina nas ve a vseeno: je način vzgoje rastlin na nekem tujem posestvu, pa prosim ne na sosedovem dvorišču..
Za to so najbolj primerna grmičevja in gozdovi..
recimo v gorskih/hribovitih predelih je intenziven postopek deagrarizacije...

-----varnost (bolje preventiva kot kurativa)
Nasploh je o varnosti že zadosti govora na forumu, osnova je da znaš uporabljati pamet.
Samo zadrževanje v okolici rastlin še ni prepovedano, si pač naključen sprehajalec ki je zašel in našel nasad.
Je pa zato gojenje, kar pomeni da takoj ko zaliješ, pognojiš... si avtomatično glavni krivec, čeprav ni nujno da si ti lastnik,
zato je pametno prej se dobro razgledati po okolici, prav tako je s sabo pametno imeti psa in opazovati njegovo obnašanje,
saj je odličen indikator če se kdo zadržuje v bližini. Da ne govorim da je idealna družba, nobenemu (za razliko od ljudi) ne bo povedal.
Osnovno pravilo: saj sej je prijetno pohvaliti z lastnim nasadom ampak na trenutke je raje ostati tiho, prihrani marsikateri problem.
Prav tako je pametno biti pozoren na prazne naboje šiber, ki so pokazatelj da po območju lomastili lovci, ki nasploh niso navdušeni nad hašišarji.
Če se upošteva zgornje in si pozoren na odtise(stopinje, polomljene veje...), ki niso tvoji potem imaš večinski nadzor nad situacijo
še enkrat; malo paranoje ne škodi, nobena stvar ni za 100% in zmeraj imej pripravljen vsaj osnovni načrt

-----etika hašišarjev v gozdu
Upam, da ni potrebno poudarjati, da se za sabo obvezno pospravi; pa naj bodo to cigaretni ogorki ali ogorki česa drugega, vreče, lonci itd...
Ne samo, da s tem znatno povečaš možnost da nekdo drug najde plac, ampak izpadeš neciviliziran hašišar. Takih pa noben ne mara.
Prav tako ni potrebno posekati cel gozd za par rastlin, zadosti je bolj primernih lokacij kjer mora iti stran samo veja ali dve.


-----iskanje lokacije
Treba si bo obuti pohodniške čevlje in opraviti minimalno par celodnevnih ekspedicij na izbranem območju,
ne biti vedno zadovoljni s prvo lokacijo ker se skoraj zmeraj najde kakšna še bolj odmaknjena in bolj sončna.
Treba je najti razmerje med skritostjo in na drugi strani dostopnostjo in sončno lego. Osebno rad prej kupim zemljevid regije
ali s pomočjo www.geopedia.si poiščem potencialno zanimiva območja kjer je vegetacija manj gosta...
Zelo priporočljivo je imeti s sabo kompas in s pomočjo njega določiti kje gre sonce glede na lokacijo da je izkoristek zares maximalen.

-----urejanje placa
Ko ga imamo enkrat izbranega ga moramo malce urediti, odstranitev parih vej je tolerirana ampak naj bo poseg čim manjši, podrast se,
ukolikor zares ni pregosta oz previsoka pusti.Razen jame ki jo skopljeno z zložljivo lopato, ki jo imamo s sabo pustimo stvari čimbolj na miru,
saj s tem razen parih novih rastlin ne bomo pretirano spremenili okolja. Ko ljudje naključno najdejo plac je to zato,
ker ali so se dobesedno spotaknili ob sadiko, ali zares seva iz okoliške vegetacije ali še najverjetneje je območje ravno toliko da ne preorano.
Slednji razlog je razog zakaj sem na dosedajšnjih sprehodih odkril kar nekaj nasadov; ali so rastline v vrstah,
ali so luknje vidne na 20m, ali so vkopane v breg in je rob odsekan, ali leži zemlja usepousod, ali ni podrasti kot drugod itd itd...
Enkrat ko sam gojiš in odkriješ tuj plac ga pustiš pri miru, saj se zavedaš koliko dela je bilo vanj vloženega,
no izjemoma se lahko kaznuje če je naokoli smetnjak z zaplembo simbolične količine.

-----priprava zemlje
V Sloveniji imamo različne tipe prsti, zato je nemogoče govoriti o univerzalnem načinu.
Rastlina ima, kot že velikokrat povedano rada Ph tam okoli 7 oz malce kislo.
Večina kupljenih zemelj kjer večino predstavlja šota so malce bolj kisle,
kar pa se reši z dodatkom apnenca ali dolomita v prahu, V dolinah oz ugrezninah je zemlja bolj kvalitetna in globja kot nekje v strmem pobočju.
Naš cilj je, da omogočimo koreninam čim boljše okolje. Določeni ljudje luknje zapolnijo z novoprinešeno prstjo, jaz zmešam približno 50/50.
Od doma prinešeni kompostni zemlji dodam vermikulit, star gnoj in/ali gnojila... in zmešam z zemljo, ki je že tam.
Po želji se lahko doda tudi agrogel ki zadrži večje količine vode


-----gnojenje
Zunaj se je praviloma bolje držati pravila: bolj premalo kot preveč saj nimaš opcije preprostega spiranja kot indoors.
Lahko se gnoji na bio/eko način ali z umetnimi gnojili, čisto odvisno od želje posameznika...

-----zalivanje
Treba je biti pripravljen poleti v sušnem obdobju usaj nekajkrat zalit kar pa pomeni nositi veliko kilažo vode na hrbtu,
prav tako pa večkrat obiskat plac.
Ker sem osebno rad čimmanj na njem sem se spomnil preprostega sistema:

Obstaja še več načinov a je stvar odvisna od izvedbe posameznika

-----škodljivci
Rastlinojedce privlačijo mladi vršički, mesojedci pa lahko iz radovednosti razkopljejo zemljo če se je gnojilo s kakšnim kurjim gnojem.
Za ceno manjše skritosti se lahko obda rastlino z mrežo, bolje pa je napeljati žico tako, da srnam preprečimo prihod.
Ta alternativa je zanimiva: pasja dlaka, iztrebki, skratka vse kar ima vonj po plenilcu oz mesojedcu je v redu.
Jaz za piko na i ob srednje oddaljeno drevo privežem kost, da se z njo mastijo lokalne zverine in za sabo pustijo vonj.
To ponovim 2 krat na sezono in se mi ni treba ukvarjati z postavljanjem žic itd...

-----plesen in gniloba
Bi morala spadati pod škodljivce a jo omenjam posebej ker je tudi zgodba zase a zato nič manj škodljiva. Možnost plesni je vedno prisotna,
saj so spore zares povsod. Na splošno ne predstavljajo velikega tveganja za rastline, razen proti koncu ko se rada pojavi v in na verhih.
To se zgodi ker verhi niso kompaktni, se pravi imajo v sebi prazne prostore kjer se lahko voda oz vlaga zadržuje.
Če ste že kdaj prespali zunaj potlej še predobro veste kako vlažno je šotorsko krilo takoj zjutraj.
To je zato ker se zrak ponoči ohladi in kot tak ne more nositi toliko vlage, zato jo odloži v obliki rose. To sonce zjutraj hitro "posuši",
zato sem poskrbel, da imajo vse rastline neposredno sonce navsezgodaj zjutraj.
Na ta način nisem do sedaj izgubil niti ene rastline, pa nisem gojil samo "bolj odpornih"
(par jih je sicer dobilo bud rot na nižjih vejah a tam so cofi posamični in ni bilo sploh velike škode)

-----pogostost obiska rastlin
Rastline ne bodo rasle nič hitreje če boš vsak drugi dan ob njih, zelo pogosto obiskovanje samo škodi;
ne le, da se izoblikuješ miniaturno avtocesto do placa, ampak tudi dobiš kakšno čudno idejo in
recimo preveč pognojiš, zalivaš do te mere da nastane močvirje itd..
Pretiravam ampak moramo se zavedati da je to le rastlina in posledično čisto uživa ko je sama.
Osebno grem na plac samo enkrat na mesec
(obvezen pregled stanja, dognojit če je potreba...) oz v poletnih mesecih pogosteje, če je potrebno zalit.
Vsakič grem do lokacije po malce drugačni poti,
malo paranoje nikoli ne škodi

-----žetev
Tako kot velja notri, se tudi zunaj ne gnoji NAJMANJ 14 dni preden se pobere, osebno pustim zadnjih 20 dni pri miru.
Žetev sama po sebi ne bi mogla biti preprostejša; prideš, posekaš in daš v vrečo ali nahrbtnik in greš.
V času žetve je varnost še najpomembnejša in si mora vsak narediti popoln načrt kako spraviti pridelek od placa do omare(...) kjer se bo sušilo.
Jaz zadevo prenesem peš po temi.
Sicer traja celo noč, več dni, ampak se poznam zadosti da v kolikor bi vozil avto bi zašvical ful če me policaj ustavi na rutinski kontroli.
Nisem ravno kgb-jevec, ki lahko ohrani mirno kri ob prtlažniku polnem (pa čeprav dobro zakritega) pridelka.

To bi bilo to, sedaj pa še moj načrt za letos:
Prvič bom vzgojil noter, v omari, jih kloniral in tam sredi oz konec aprila dal ven. Omaro imam že pripravljeno:
Luč ni predmet hvale (2x 23w,1700 lumnov vsaka) ampak zadosti za vzgojo 10 mamic (ok mogoče rabijo še kakšen lumen več)
Letos bom poizkusil semena od greenhouse seeds, slišal sem deljena mnenja o njihovi kakovosti a je vredno poizkusa. Sorte so:
Sativa mix:(1x)
Super Silver Haze
Arjan's Strawberry Haze
Arjan's Haze #1
Neville's Haze
Hawaiian Snow

The church (5x)

Sative bom imel na območjih kjer se lahko razkomotijo, kakor sative pač znajo.
Churche pa bom imel na par eksperimentalnih mestih da vidim kako zares prenaša vlago in v nižji goščavi ker se mi zdi da ne bodo pretirano trpele
(sonca bo zadosti).
Jeseni sem bil prelen in se mi ni ljubilo skopati (nekaj novih) jam, kar pomeni da bo pomlad kar zabava.
Slike prilepim, ko se dokopljem do fotoaparata.
Do takrat pa je kritika več kot dobrodošla saj se še zmeraj učim

Zelo lep vodič za outdoor.

sticky this.

Lp, Nag

Lep vodič

edino sorte bi jaz zamenjal malo, church kolko vem se da uspešno vzgojit, tale haze sorte pa tudi hawaiian snow, so neprimerne za naš outdoor, imel sem lani arjan's haze #1 in je začela cvetet okrog 20. septembra, ostali hazi in hawaiian snow verjetno tudi začnejo cvest tu nekje.

res si se potrudu

super tema, tole bi lahko dal pod "sticky".
sem imel Arjan's Strawberry Haze in so zelo pozne, ampak ko je tud sneg že čez zapadu so bile še vedno zelene in brez kančka plesni, itak so nasplošno tele haze sorte pozne.

Bravo C3

Naj te vprašam koliko vode dnevno pa bi dobile one prek tvojega namakalnega sistema?

STIIIIICKY ICKY