Gverila 2012
Objavljeno: 24 Dec 2011, 12:21
Pozdravljeni!
Tema je nek čuden hibrid med sprotnim poročanjem uspeha gverilskega bojevanja nekje v dalnih hribih in želje, da podam znanje,
ki sem ga pridobil v preteklih petih letih.
Kratka zgodovina:
Use skupaj se je začelo ko sem dobil nekaj malega zastonj domačice, kjer so približno polovico teže predstavljala semena.
Semena sem ostranil in skadil tistega čistaka.Ponavadi sem semena vrgel stran, tokrat pa sem dobil idejo da bi lahko sam vzgojil rastlino ali dve.
S čim takim pa nisem imel izkušenj; forumov na to temo nisem poznal, kaj šele knjig ali dokumentarcev oz. how to videoposnetkov.
Edino kar sem imel je bil zdrav razum in trmo.Konoplja je ubistvu samo rastlina in ne nek uvod v vesoljsko znanost sem si rekel.
Ob spomladanskem enakonočju sem dal tistih pet semen, ki niso bila počena ali čisto zelena v lonček na okensko polico.
Le eno seme je vzklilo, pa še ta rastlina se je raztegnila tam okoli 10 centimetrov (ker je bilo okno na osojni strani) preden sem ugotovil,
da bi bilo dobro da jo postavim nekam kjer je sonce.Tako je dobila začasno prebivališče na vrtu kjer je bila par tednov.
Kasneje sem jo zgodaj zjutraj odnesel pod daljnovod v bližini, slabe dva metra nad dobro uhojenim kolovozom sem z rokami naredil 20x20x20 luknjo.
Nisem niti gnojil, še manj pa skrbel za preventivo, saj je do tja vodila več kot očitna potka in vreča s katero sem rastlino prenesel je ležala na tleh (itd)
Nato sem na rastlino pozabil čez celo poletje in jesen.
Šele ob prvi slani sem se spomnil in ob prihodu na plac me je čakalo prijetno presenečenje;
baba je zrasla tja čez dva metra in bila obložena že z malce violičnimi verhi ( še zmeraj ne vem ali je bil asorta ali mraz).
Ob tej priložnosti bi se z dna srca rad zahvalil stricu Googlu, ki pa ga na žalost še zmeraj premalo ljudi uporablja,
veliko lažje je gnjaviti stare sablje in njihove živce preko forumov.
Čeprav še zmeraj ne morem verjeti kako mi je lahko da mi je niso živali poškodovale(srne pojedle, ljudje odnesli).
Z leti sem pridobival vedno več izkušenj, tukaj gre predvsem zahvala knjigam Jorga Cervantesa
in temu forumu
Preden zaidem in začnem razlagati o stricu v tretjem kolenu je najbolje da preidem na bistvo:
Guerilla način kmetovanja:
Tema je nek čuden hibrid med sprotnim poročanjem uspeha gverilskega bojevanja nekje v dalnih hribih in želje, da podam znanje,
ki sem ga pridobil v preteklih petih letih.
Kratka zgodovina:
Use skupaj se je začelo ko sem dobil nekaj malega zastonj domačice, kjer so približno polovico teže predstavljala semena.
Semena sem ostranil in skadil tistega čistaka.Ponavadi sem semena vrgel stran, tokrat pa sem dobil idejo da bi lahko sam vzgojil rastlino ali dve.
S čim takim pa nisem imel izkušenj; forumov na to temo nisem poznal, kaj šele knjig ali dokumentarcev oz. how to videoposnetkov.
Edino kar sem imel je bil zdrav razum in trmo.Konoplja je ubistvu samo rastlina in ne nek uvod v vesoljsko znanost sem si rekel.
Ob spomladanskem enakonočju sem dal tistih pet semen, ki niso bila počena ali čisto zelena v lonček na okensko polico.
Le eno seme je vzklilo, pa še ta rastlina se je raztegnila tam okoli 10 centimetrov (ker je bilo okno na osojni strani) preden sem ugotovil,
da bi bilo dobro da jo postavim nekam kjer je sonce.Tako je dobila začasno prebivališče na vrtu kjer je bila par tednov.
Kasneje sem jo zgodaj zjutraj odnesel pod daljnovod v bližini, slabe dva metra nad dobro uhojenim kolovozom sem z rokami naredil 20x20x20 luknjo.
Nisem niti gnojil, še manj pa skrbel za preventivo, saj je do tja vodila več kot očitna potka in vreča s katero sem rastlino prenesel je ležala na tleh (itd)
Nato sem na rastlino pozabil čez celo poletje in jesen.
Šele ob prvi slani sem se spomnil in ob prihodu na plac me je čakalo prijetno presenečenje;
baba je zrasla tja čez dva metra in bila obložena že z malce violičnimi verhi ( še zmeraj ne vem ali je bil asorta ali mraz).
Ob tej priložnosti bi se z dna srca rad zahvalil stricu Googlu, ki pa ga na žalost še zmeraj premalo ljudi uporablja,
veliko lažje je gnjaviti stare sablje in njihove živce preko forumov.
Čeprav še zmeraj ne morem verjeti kako mi je lahko da mi je niso živali poškodovale(srne pojedle, ljudje odnesli).
Z leti sem pridobival vedno več izkušenj, tukaj gre predvsem zahvala knjigam Jorga Cervantesa
in temu forumu

Preden zaidem in začnem razlagati o stricu v tretjem kolenu je najbolje da preidem na bistvo:
Guerilla način kmetovanja:
