NOVICE iz sveta konoplje

Uporaba, zloraba, uživanje, posledice, hašišarska parafernalija...
Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 24 Sep 2016, 08:49

Pridelovalci konoplje čakajo opremo
datum: 23. 9. 2016
Konoplja bi lahko tudi primorskim pridelovalcem predstavljala donosen posel, a se pri tem srečujejo še z vrsto težav, na katere je naletel tudi Anton Miro Može iz Senožeč, ki je lani prvič posejal 2000 m2 konoplje s THC 0,2 odstotka. Poželi so jo strojno s kombanjem.

Več v zvočnem posnetku

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

skorc
Site Admin
Prispevkov: 1312
Pridružen: 12 Nov 2004, 10:08
Kraj: Celje
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a skorc » 26 Sep 2016, 10:42

Konec preganjanja?
datum: 25.9.2016
Sliši se neverjetno, a na ministrstvu za zdravje so končno obrnili ploščo in napovedali, da bodo podprli uvajanje konoplje in njenih derivatov v zdravstvo. Kopernikanski obrat uradnikov, na delu za javno zdravje ljudstva, gre gotovo pripisati predlogu zdravniške zbornice, da država razrahlja primež, v katerem duši konopljo in njene uporabnike.

Sprememba smeri je tako velika, da bi morali na ministrstvu sklicati vsaj tiskovno konferenco; pojasnijo naj, zakaj so doslej, in to celo desetletje, vzvišeno in na vseh mogočih ravneh razlagali, da ne podpirajo pobud in predlogov zakonov, ki bi omogočili zdravljenje bolnikov s konopljo, češ da je področje prepovedanih drog pri nas ustrezno in dokaj celovito urejeno. Če je bilo to res, zakaj so zdaj pohiteli z obljubami o podpori prizadevanjem zdravnikom? Prej ali slej bodo morali tudi pojasniti, kako bodo iz te nove smeri zdaj pogledali nazaj v vzvratno ogledalo. Njihova ignorantska politika, tesno povezana s trdo roko prohibicije, je namreč za seboj puščala konkretne žrtve med bolniki, ki so namesto humane pomoči doživljali šikaniranje in represijo organov pregona zaradi samozdravljenja z medicinsko konopljo.

Isti ljudje bi morali odgovarjati tudi zaradi zavajanja javnosti – in svoje vlade – s standardno puhlico, da je »slovenska zakonodaja na tem področju usklajena z mednarodnimi predpisi, ki veljajo na področju konoplje«. To seveda ni bilo res. Življenje je te trditve vsak dan znova postavljalo na laž, še posebno ko se je s pomočjo interneta ljudstvo samo začelo zdraviti s pripravki iz konoplje, kar je postalo eno najbolj kriminaliziranih dejanj naše družbe. Hkrati pa tudi najbolj epidemičnih: na tisoče ljudi že vsak dan uporablja medicinsko konopljo za lajšanje svojih tegob, čeprav tvegajo, da jim bodo kriminalisti premetali stanovanje in jih kot hudodelce odpeljali pred sodnika. Ministrstvo za zdravje pa je molčalo. Ta trdovratna in do številnih trpečih neetična drža je državi prav ta teden nakopala tudi tožbo Društva za regulacijo konoplje na evropskem sodišču za človekove pravice zaradi neurejenosti položaja medicinske konoplje

Cannabis sativa L. Na ministrstvu za zdravje namreč niso, čeprav so dolžni, niti odgovorili društvu na poziv, da mu v skladu z zakonom podelijo licenco za gojenje konoplje v znanstvenoraziskovalne in učne namene.

Zanimivo je, da je prav na takšne primere držav, kjer so zakoni in predpisi za preprečevanje zlorabe nadzorovanih snovi pretirano restriktivni in ovirajo dostop do zdravljenja bolnikov, že leta 2011 opominjala Svetovna zdravstvena organizacija. Iz Ženeve so že takrat opozarjali, da nosilci politik v takšnih državah slabo razumejo, kaj so nadzorovane snovi in njihova terapevtska vrednost.
Nič novega za naše okolje, navajeni smo že, da naši »nosilci politik« ne razumejo še marsičesa drugega – niti agleškega jezika. Celo po tem, ko smo lani v Nedelu argumentirano in prvi dokazali, da temelji zakonodaja na napačnem prevodu konvencije OZN, so ostali na ministrstvu za zdravje neomajno ignorantski. Originalna konvencija iz leta 1961 namreč uvršča v prvo, najnevarnejšo skupino prepovedanih drog le produkte konoplje, ne pa same rastline. Slovenska država pa je, verjetno zaradi napačnega prevajanja, vpisala med najbolj nevarne prepovedane droge tudi samo rastlino konopljo in s takšno dikcijo povzročila čezmerno represijo proti vsakomur, ki se znajde blizu te sicer trdožive in samonikle bilke.

Zdravniki zdaj zahtevajo, da se konoplja in njeni derivati premestijo iz skupine najbolj nevarnih drog v nižjo skupino, kar bi končno omogočilo tudi zakonito in učinkovito uporabo zdravil iz te rastline v zdravstvu. To je namreč v interesu tako bolnikov kot stroke, saj raziskave kažejo večji terapevtski potencial in manjše neželene učinke pri uporabi medicinske konoplje kot pri uporabi drugih dražjih zdravil. Hkrati bi ob ustrezni ceni lahko spravili na kolena črni trg, ki je v minulem desetletju z medicinsko marihuano mastno služil. Zahtevo zdravnikov sta s svojimi predlogi za zakonske spremembe podprli stranki ZL in SD, in kakor vidimo, jo brez omahovanja podpirajo tudi birokrati na ministrstvu za zdravje.

Dejanska sprememba zakonodaje se ne bo zgodila čez noč, morda šele do prihodnjega poletja. Odprtih vprašanj je še veliko, a največje in najpomembnejše je, ali lahko tudi notranje in pravosodno ministrstvo obrneta ploščo in v vmesnem času ustavita preganjanje bolnikov, katerih temeljna pravica je, da se poskušajo pozdraviti.

NEDELO, Brane Maselj

Komentiraj novico

Vir: http://www.delo.si/mnenja/kolumne/konec ... janja.html

skorc
Site Admin
Prispevkov: 1312
Pridružen: 12 Nov 2004, 10:08
Kraj: Celje
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a skorc » 27 Sep 2016, 15:55

UPORABA MEDICINSKE KONOPLJE
DOBRO JUTRO, 27. sept. 2016

http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174428433

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 29 Sep 2016, 19:18

Ali bi uporaba konoplje zmanjšala vrste v zdravstvu?
datum: 29. 9. 2016
V Sloveniji se v zadnjem času krepijo pobude za uporabo konoplje v medicinske namene. Za zdaj ni znano, za katere bolezni bi lahko zdravniki pri nas izdali konopljo na recept. Pogled v ZDA kaže, da se v zveznih državah, kjer konopljo predpisujejo na recept, zmanjšuje število pacientov in predpisanih zdravil na pacienta. Prodaja konoplje državam prinaša tudi dodatne prihodke.

Slika

Pred kratkim sta k ureditvi zdravljenja z medicinsko konopljo v Sloveniji pozvali delovna skupina za predpisovanje medicinske konoplje pri zdravniški zbornici in poslanska skupina SD, ki je pripravila tudi novelo zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Med drugim predlagajo legalizacijo konoplje v medicinske namene in možnost pridelave konoplje v Sloveniji.

Kdo je upravičen do uporabe medicinske konoplje v ZDA?

V ZDA je uporaba konoplje v medicinske ali rekreativne namene trenutno dovoljena v 40 državah. Od 40 držav je v 13 državah dovoljena le uporaba skupine CBD kanabinoidov. To so kanabinoidi, ki nimajo psihoaktivnih učinkov in jih pridobivajo iz industrijske konoplje. To vrsto kanabinoidov večinoma predpisujejo za zdravljenje in lajšanje vseh oblik epilepsije.

V 26 od 27 ameriških zveznih držav, kjer je dovoljena uporaba skupine THC kanabinoidov, lahko medicinsko konopljo uporabljajo oboleli za rakom. V več kot 20 državah lahko zdravnik medicinsko konopljo predpiše okuženim z virusom HIV ali obolelim za aidsom, bolnikom z glavkomom, ob različnih oblikah bolezenskih napadov (ne samo epilepsije), za lajšanje posledic multiple skleroze in za kaheksijo (sindrom hiranja).

Z medicinsko konopljo si močne ali kronične bolečine lahko lajšajo v 18 državah. V 17 državah lahko medicinsko konopljo predpišejo zaradi močnih in ponavljajočih se mišičnih krčev, v 16 državah pa zaradi močne slabosti (največkrat povezane z motnjo prehranjevanja ali anoreksijo).

V treh državah lahko recept za uporabo predpiše psiholog, če presodi, da mentalno zdravje pacienta omejuje pri opravljanju pomembnih življenjskih aktivnosti.

Medicinsko konopljo predpisujejo tudi usodno obolelim pacientom

V dveh državah lahko recept za uporabo medicinske konoplje dobi oseba, ki ima po zdravniških napovedih pred sabo še največ 12 mesecev življenja. Ena država predpisuje konopljo tudi varovancem hospica, ustanove, ki zagotavlja celostno oskrbo v sklepni fazi bolezni.

Dve tretjini receptov izdajo zaradi lajšanja bolečin

V državah, kjer je konoplja dovoljena za lajšanje močnih ali kroničnih bolečin, zdravniki to kot razlog navedejo na več kot 60 odstotkih receptov. Rak je naveden kot razlog pri šestih odstotkih receptov.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 29 Sep 2016, 19:21

Ljubljanapolis: V pisarno po nasvet, kako vzgojiti konopljo
datum: 27. 9. 2016
Aktivist Dean Herenda o pasteh predlogov zakona o uporabi konoplje v medicinske namene.

Slika
Dean Herenda, sicer sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, v prostem času pa aktivist in predsednik Zveze za konopljo. Foto Jože Suhadolnik

Dean Herenda, sicer sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, v prostem času pa aktivist in predsednik Zveze NVO za droge in njihovo uporabo, je prepričan, da je do sprememb, ki se obetajo v zakonodaji o uporabi konoplje v zdravstvu, prišlo tudi po zaslugi aktivistov. A ob zakonskih predlogih se mu porajajo številni dvomi o poštenih namenih in ponujenih rešitvah.

Javnost vaše delovanje pozna predvsem po javnih shodih, kot so Marihuana marš, Hašišarska fronta, Shod za konopljo. Kako ste še dejavni?

Večina društev se je povezala ob ustanovitvi Odbora za konopljo (OKO) in Zveze NVO za droge in njihovo uporabo, da bi ustvarili tvoren dialog z državo in stroko na ravni ozaveščanja, izobraževanja in predlagali pravno ureditev ter nenazadnje sodelovali v vladni komisiji za droge. OKO, njene članice in posamezniki smo z lastnimi viri organizirali shode, seminarje, predavanja, številne konference z mednarodno relevantnimi imeni s področja raziskovanja konoplje, endokanabinoidega sistema, receptorjev, fitokanabinoidov ..., ki pa se jih ni udeležil nihče z ministrstva za zdravje in nacionalnega inštituta za javno zdravje. Civilno družbo naj bi v komisiji za droge zastopal Tomaž Koren, ki pa z nami neredno komunicira. Z vlado si želimo vzpostaviti dialog, ker so zadeve na področju konoplje preveč kompleksne in vpete v več različnih zakonov, da bi lahko problematiko reševali tako parcialno in nestrokovno, kot se to dogaja zdaj. Vsa zakonodaja v Sloveniji izhaja iz napačne razlage in neupoštevanja ključnih delov dokumentov, na katere se sklicuje. Tisti, ki se danes prikazujejo kot reformatorji, so bili dosedanji inkvizitorji. Takim ljudem pa ne moremo zaupati, da bi nam ponudili dobre rešitve, s poštenimi nameni.

Opozarjate na pomanjkljivosti zakonskih predlogov, celo na kršenje človekovih pravic.

Če parafraziram Benjamina Rusha, enega od podpisnikov ameriške deklaracije o neodvisnosti, bi vsakokrat, ko govorimo o zdravju in življenju posameznika, morala imeti svoboda samoodločanja status temeljne človekove pravice in bi morala biti zapisana v ustavi. V nasprotnem primeru o zdravju in življenju ali smrti odloča majhna skupina ljudi, zdravnikov, uradnikov, politikov, finančnikov. Zato je ključno za posameznika, bogatega ali revnega, da ima izbiro med načini, kako se želi zdraviti. V 72. členu naše ustave je zapisana pravica do zdravega življenjskega okolja. Sam ta člen razumem kot pravico, da gojim in jem tisto, kar menim, da je za moje zdravje najboljše. To pomeni, da tudi konoplja sodi v mojo hortikulturo. Z ustavo mi je zagotovljeno, da dokler zadeve ne prodajam, nihče, najmanj pa policija, nima kaj iskati na mojem vrtu, v stanovanju ali mi brskati po žepih. Zato past in pomanjkljivost predlaganih ureditev vidim predvsem v kršenju človekovih pravic, registraciji tistih, ki bi radi gojili konopljo za lastne potrebe.

Menite, da bodo posamezniki, ki bodo uporabljali konopljo v zdravstvene namene, še naprej kriminalizirani in stigmatizirani?

Dostopnost konoplje v zdravstvenem sistemu ne sme biti izgovor za stigmatizacijo in kriminalizacijo tistih, ki si želijo konopljo vzgojiti sami in jo tudi varno uporabljati. Zato smo se odločili, da bomo odprli svetovalno pisarno v Ljubljani, kjer bomo dva- do trikrat na teden brezplačno svetovali ljudem o varni uporabi kanabinoidov, vzgoji konoplje in še čem. Svetovalna pisarna bo svoja vrata odprla 1. oktobra na Brnčičevi 31.

Pa je taka pisarna legalna dejavnost?

Zavedamo se, da to ni dovoljeno, vendar po našem mnenju brez takih robnih korakov ni napredka. Splošno znano je, da smolo v Sloveniji uporablja veliko ljudi, vendar marsikdaj ni ustrezne kakovosti. Zato smo se odločili, da bomo tistim, ki so bodisi vzgojili svojo konopljo, izdelali smolo, bodisi jo kupili na črnem trgu ali jo od koga dobili, ponudili analizo vzorcev.

Bo lahko bolnik sploh sam gojil rastlino za lastne potrebe? Odločevalci se nagibajo bolj k uvozu konoplje in preparatov?

V predlog zakona je bilo verjetno vključeno združenje farmacevtskih gigantov, ki je v Nemčiji izredno močno. Slovenija kot kaže računa na uvoz, toda praksa iz tujine je pokazala, da monopolisti, če ni konkurence, na trg pošiljajo dražje izdelke slabše kakovosti. Najverjetneje bi pri nas uvažali od nizozemskega podjetja Bedrocan, pri katerem so že povedali, da ne zmorejo izpolniti potreb povpraševanja v EU. Poleg tega so tudi oni potrdili, da imamo v Sloveniji konopljo visoke kakovosti in ne vidijo potrebe po uvažanju nizozemske ali kanadske konoplje; na evropski trg prodirajo predvsem podjetja Tilray, Tweed in Canopy.

Kakšne rešitve predlagate?

Zastopamo pravice samooskrbe in menimo, da obe rešitvi lahko sobivata. Če bo le nova zakonodaja, ki gre vse bolj v smer komercializacije in ne legalizacije po načelu pravic posameznika, omogočila našim ljudem, da vzgojijo svojo konopljo doma. Zato mora biti pravica do samooskrbe zapisana že v predlogu zakona. Pri tem je pomembno tudi, da bo policija sankcionirala le nezakonito prodajo.

Ob vsem povedanem opozarjate na pomen izobraževanja stroke in posameznikov. Zdravniška zbornica je že ustanovila strokovno skupino, ki bi izobraževala nekatere zdravnike o uporabi medicinske konoplje.

Naj se izobraževanje začne že pri vašem vprašanju. Problematičen je že termin medicinska konoplja, ki ga mi, ki se posredno ali neposredno ukvarjamo z legalizacijo in dekriminalizacijo konoplje ne uporabljamo. Bolj je primeren izraz uporaba konoplje v zdravstvene namene. Izraz "medicinska konoplja" je zavajajoče poimenovanje konoplje, saj se v namene zdravljenja uporablja tako konoplja z visoko vsebnostjo THC (t. i. indijska) in z visoko vsebnostjo CBD (t. i. industrijska).

V civilni družbi, ki je organizirana v Odboru za konopljo in Zvezi nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe smo velikokrat opozarjali na dejstvo, da bo zelo težko ustvariti eno standardno sorto ali laboratorijski farmacevtski produkt z vsaj približnimi lastnostmi, kot jih ima naravna rastlina, torej kompleksno snov, ki bo vsebovala vseh 144 do danes identificiranih kanabinoidov in vseh ostalih 1088 aktivnih substanc, ki jih najdemo v konoplji.

Zdravniška zbornica je sicer organizirala ekipo za izobraževanje zdravnikov, vendar po vsem, kar smo slišali v zadnjem času v medijih, ti ljudje niso strokovnjaki, saj nimajo nobenih izkušenj z uporabo konoplje in osnovnega znanja o endokanabinoidnem sistemu. Naše pomoči na zdravniški zbornici in ministrstvu za zdravje očitno nočejo. Zato bomo prihodnjo pomlad ponovno organizirali mednarodni seminar z najvidnejšimi strokovnjaki za to področje. V okviru seminarja bomo pripravili tudi delavnice za zdravnike in vse, ki jih to področje zanima podrobneje.

Kaj je po vašem najpomembnejši naslednji korak, da se bodo zakonski predlogi uresničili?

Brez sodelovanja civilne družbe ne more, ne sme in ne bo prišlo do sprememb, ki si jih ljudje želijo in tudi zahtevajo. Želimo si tvornega dialoga, ki bo potekal na podlagi znanstvenih dokazov in raziskav, ne na podlagi strahov iz preteklosti.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 02 Okt 2016, 11:00

Uspešna poslovna ideja: konopljina mazila Hemptouch
datum: 2. 10. 2016
Podjetno v svet podjetništva. Projekt za podjetniško usposabljanje mladih visoko izobraženih brezposelnih oseb, ki sodijo med ranljive na trgu dela. V okviru tega projekta sta svojo podjetniško idejo našla, jo razvila in dodelala tudi Marko Sladič in Silvija Špehar. Skupaj sta ustanovila podjetje, ki proizvaja in trži konopljino kozmetiko za naravno lajšanje kožnih težav.

Slika
Marko Sladič, Silvija Špehar in Jernej Redek verjamejo v prihodnost, povezano z industrijsko konopljo. (Foto: Arhiv podjetja Hemptouch)

Marko Sladič z Mirne na Dolenjskem je elektroinženir, ki se je projektu Podjetno v svet podjetništva v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik v Novem mestu priključil pred tremi leti. Vseslovenski projekt, ki so ga podpirale razvojne agencije, finančno omogočile pa Evropska unija ter delno država in občine, je udeležencem omogočal zaposlitev za določen čas štirih mesecev. V tem času so razvijali svoje podjetniške ideje in se usposabljali za njihovo realizacijo.

"Potrebno je bilo pristopiti z dodelano idejo, za izbiro kandidatov so veljali natančni kriteriji, opravili smo več intervjujev. Sprejeti smo bili deležni izobraževanj, predavanj, zame osebno je bilo najbolj dragoceno povezovanje. Vsi, ki delujemo v podjetju Hemptouch, smo se spoznali pri tem projektu," pojasnjuje Sladič. Recepture za konopljina mazila pripravlja biologinja in zeliščarka Silvija Špehar, za promocijo in marketing skrbi Katarina Simonič, industrijsko konopljo gojijo na kmetiji Jerneja Redka, tam tudi hladno stiskajo konopljino olje.

Idejo so preverjali pri potencialnih strankah

V projekt je Sladič prišel z neko drugo idejo o konoplji, vendar kmalu ugotovil, da ne bo prava. Naključje je hotelo, da ga je ravno v tistem času klical znanec, s katerim sta se pogovarjala o dermatitisu; pripomnil je, da bi za lajšanje tegobe potreboval naravno pomoč. "Vedel sem, da se da tudi iz konoplje pripraviti mazila in kreme, konopljino olje je izvrstno za kožo. Med pogovori je bila prisotna tudi Silvija Špehar, danes partnerica podjetja, ki je imela izkušnje s pripravo mazil. Pripravila je kremo, ki je vsebovala konopljino olje in konopljino smolo CBD," začetke pojasnjuje Sladič. Konopljino mazilo so razdelili med nekaj ljudi in dobili izjemne povratne informacije. Tako se je začelo. Sladič in Špeharjeva sta združila moči in skupaj začela delovati v smeri izdelave konopljine kozmetike za lajšanje kožnih težav oziroma kot terapevtsko podporo pri kožnih težavah.

Svojo poslovno idejo sta skrbno preverila. "Veliko sem prebiral o konopljini smoli in jo izdelal iz industrijske konoplje. Med intervjuji s potencialnimi strankami sem spoznal dekle, ki je imelo velike težave s herpesom. Dal sem ji mililiter te smole in balzam za ustnice, ki je vseboval nekaj te smole. Herpes se ji je izjemno hitro pozdravil, vračal se ji je redkeje in vsakič v blažji obliki. Enostavno rečeno se je zaljubila v našo kozmetiko, še vedno je naša stranka. Vsaka pozitivna povratna informacija nam je dala večji zagon, da smo odprli podjetje."

Slika

Do novega leta 2013 so bili v programu Podjetno v svet podjetništva, februarja naslednje leto so odprli podjetje. "Gledali smo Tino Maze, ki je osvajala kolajne, kar nam je dalo posebnega zagona," se nasmeji Katarina Simonič, ki danes v podjetju skrbi za marketing in promocijo.

"Vsi vemo, da je kozmetika industrija, v kateri lahko veliki proizvajalci ogromno prihranijo s sestavinami, ki so denimo stranski produkt naftne industrije, kot je pogosto pri kremah na osnovi petrolatov. Po drugi strani pa mi izdelujemo kozmetiko, ki je resnično iz vrhunskih sestavin, naravnih olj, zelišč, ki so zelo blagodejne. S temi lahko resnično podpiramo kožo, ki je v težavah," razloži prednost produktov podjetja Hemptouch. Nenehno jih izpopolnjujejo in razvijajo. Silvija Špehar, ki skrbi za recepture, je trenutno v Vancouvru, po svetu se udeležuje konferenc in izobraževanj, kjer pridobiva znanja in jih nato implementira v recepture. Med drugim se je učila pri mentorju Milanu Kalanu, spoštovanemu slovenskemu zeliščarju.

Težave glede oglaševanja

V podjetju Hemptouch so pripravili več produktov, pri vseh je osnovna sestavina konoplja oziroma olje iz industrijske konoplje. V nasadu spomladi zasadijo dva hektarja površine in pridelajo kako tono semen, iz katerih na isti kmetiji hladno stiskajo konopljino olje. "Že od samega začetka želimo izdelovati produkte, ki so svežih sestavin, v majhnih serijah, kjer lahko nadziramo vsak korak," poudari Sladič.

Na začetku delovanja podjetja Hemptouch so ogromno energije vlagali v razvoj, pripraviti je bilo potrebno produkte, dizajn zanje, spletno stran. V prodajo so šli preko spleta in med drugim oglaševali tudi preko Facebooka. "Odziv je bil izjemen. Ko smo že mislili, da smo na konju, pa nam je Facebook zaprl oglaševalski račun, ker je oglaševanje konoplje po ameriški zakonodaji prepovedano. Ne glede na to, da gre za industrijsko konopljo. Podobno je bilo z Google oglaševanjem. Če ne bi bilo teh ovir, bi s pomočjo spleta lahko prodali bistveno več. Tudi pay pal, denimo, je ameriška firma in nam je zaprla račun."

Po drugi strani se je maloprodaja takorekoč razvijala sama od sebe. Klicale so jih bio trgovine, pridobivali so stalne stranke.

Slika

Konopljino podporo zdravljenju podpirajo že nekateri zdravniki

"Vse sorte konoplje vsebujejo kanabinoide, s tem da ima indijska bistveno več THC-ja, naša industrijska, ki je na tleh Evropske unije dovoljena, pa ima veliko več CBD-ja in čisto malo, dovoljeno mero THC-ja. Ker se vežeta na različne receptorje v našem telesu, podpirata različna bolezenska stanja. Lahko so blagodejna podpora obolenjem; kot kažejo raziskave, je THC uspešen tudi v boju zoper raka, vendar ne pri vseh oblikah raka, kar je zelo pomembno! CBD je med drugim uspešen tudi pri avtoimunih boleznih, ki jim pripisujejo veliko težav s kožo. Prisoten je v naših mazilih in kremah," na vprašanje, zakaj konopljina mazila, pojasnjuje Sladič.

Smelost, da s svojimi produkti dejansko pomagajo pri težavah s kožo, je podprta z medicinskimi raziskavami, poudarja. Vse več je raziskav glede konoplje. Kanabinoidov je preko 100, večina je še neraziskanih.V bazi znanstvenih člankov PubMed.gov je trenutno objavljenih 1586 znanstvenih člankov na temo kanabinoida CBD, od tega jih je samo v zadnjem letu objavljenih 145 o delovanju kanabinoida CBD. "Tudi pri nas je vse več študij na to temo, med drugim jih opravljajo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Tudi stranke nam povedo, da jim konopljina mazila zelo pomagajo, konopljino smolo ali druge produkte že svetujejo nekateri zdravniki. Mi sicer vedno poudarjamo, da konoplja ni vsemogočna, da ne zdravi vsega in da naj se ljudje vedno posvetujejo z zdravnikom."

Konopljina mazila se svetujejo za lajšanje težav pri luskavici, dermatitisu, aknasti koži, vneti in razdraženi koži, srbečicah, pikih žuželk in podobno. "V naši medicini zdravniki takšnim ljudem pogosto odgovarjajo, da je reakcija zaradi stresa in predpišejo kortikosteroidno mazilo. To sicer hitro prime, hkrati pa tanjša kožo, dolgotrajna uporaba ni priporočljiva, med drugim lahko celo povzroči odvisnost. Imeli smo osebni stik z gospo, ki se je z dermatitisom soočala od otroštva naprej. Po letih uporabe se je dejansko odvajala zaradi odvisnosti od kortikosteroidnih mazil, pol leta je bila na bolniški. Začela je uporabljati naša konopljina mazila, ki so ji pomagala lajšati težave." Pozitivne izkušnje strank, poudarja Simoničeva, beležijo na blogu na spletni strani podjetja.

Slika

Poudarjajo, da so to vse izkušnje strank, sami konopljinih mazil ne oglašujejo kot zdravila za dermatitis recimo, ker jim to seveda preprečuje zakonodaja. "Naša spletna stran je inšpekcijsko pregledana, na vsakem koraku sledimo črki zakona. Ne obljubljamo čudežnih ozdravitev, daleč od tega, obljubljamo blaženje težav. Torej gre za terapevtsko podporo, ki je v celoti naravno." Konopljina mazila ne polnijo sami, sodelujejo s podjetjem, ki ima vse potrebne certifikate, s katerimi zagotavljajo, da so vse sestavine povsem naravnega izvora.

Slika

Cilj je Evropa, spogledovanja so tudi z Ameriko

Izdelki Hemptouch so na voljo preko spletne strani, od junija naprej tudi v trgovinah Sanolaborja. "Veliko razmišljamo o rasti podjetja, pri čemer se močno zavedamo, da je Slovenija omejen trg, hitro ga zapolnimo. Oziramo se po tujini, kjer smo se najprej spet srečali s težavami zaradi toge zakonodaje kar se tiče konoplje. Zdaj spet vzpostavljamo kanale, preko katerih bomo prodajali. Za začetek v Veliki Britaniji, kjer smo se poleti preko spletne trgovine Amazon že pojavili in ustvarili zadovoljiv rezultat," pravi elektroinženir, ki so ga življenjske poti pripeljale do industrijske konoplje.

Za zdaj je cilj podjetja Hemptouch, ki je zraslo iz projekta Podjetno v svet podjetništva, evropski trg; z Ameriko so se sicer že spogledovali, a se zedinili, da sprva obvladajo staro celino. "Korak za korakom," je realen Sladič.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

skorc
Site Admin
Prispevkov: 1312
Pridružen: 12 Nov 2004, 10:08
Kraj: Celje
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a skorc » 04 Okt 2016, 14:46

Nadeljevanje zgodbe: Konec preganjanja konoplje?
Novinar Brane Maselj je podal odgovor podkrepljen s strokovnim mnenjem odvetnika Damir Ivančiča.
(ODGOVOR novinajra in odvetnika je cisto spodaj..!)

Konec preganjanja konoplje?
Ignorantska politika zdravstvenega ministrstva v navezi s trdo roko prohibicije je za seboj pustila konkretne žrtve med bolniki.
Ključne besede: [Delosled] konoplja, [Delosled] kanabis, [Delosled] medicinska konoplja, [Delosled] legalizacija, [Delosled] zdravstvo
Sliši se neverjetno, a na ministrstvu za zdravje so končno obrnili ploščo in napovedali, da bodo podprli uvajanje konoplje in njenih derivatov v zdravstvo. Kopernikanski obrat uradnikov, na delu za javno zdravje ljudstva, gre gotovo pripisati predlogu zdravniške zbornice, da država razrahlja primež, v katerem duši konop­ljo in njene uporabnike.

Sprememba smeri je tako velika, da bi morali na ministrstvu sklicati vsaj tiskovno konferenco; pojasnijo naj, zakaj so doslej, in to celo desetletje, vzvišeno in na vseh mogočih ravneh razlagali, da ne podpirajo pobud in predlogov zakonov, ki bi omogočili zdravljenje bolnikov s konopljo, češ da je področje prepovedanih drog pri nas ustrezno in dokaj celovito urejeno. Če je bilo to res, zakaj so zdaj pohiteli z obljubami o podpori prizadevanjem zdravnikom? Prej ali slej bodo morali tudi pojasniti, kako bodo iz te nove smeri zdaj pogledali nazaj v vzvratno ogledalo. Njihova ignorantska politika, tesno povezana s trdo roko prohibicije, je namreč za seboj puščala konkretne žrtve med bolniki, ki so namesto humane pomoči doživljali šikaniranje in represijo organov pregona zaradi samozdravljenja z medicinsko konopljo.

Isti ljudje bi morali odgovarjati tudi zaradi zavajanja javnosti – in svoje vlade – s standardno puhlico, da je »slovenska zakonodaja na tem področju usklajena z mednarodnimi predpisi, ki veljajo na področju konoplje«. To seveda ni bilo res. Življenje je te trditve vsak dan znova postavljalo na laž, še posebno ko se je s pomočjo interneta ljudstvo samo začelo zdraviti s pripravki iz konoplje, kar je postalo eno najbolj kriminaliziranih dejanj naše družbe. Hkrati pa tudi najbolj epidemičnih: na tisoče ljudi že vsak dan uporablja medicinsko konopljo za lajšanje svojih tegob, čeprav tvegajo, da jim bodo kriminalisti premetali stanovanje in jih kot hudodelce odpeljali pred sodnika.

Ministrstvo za zdravje pa je molčalo. Ta trdovratna in do številnih trpečih neetična drža je državi prav ta teden nakopala tudi tožbo Društva za regulacijo konoplje na evropskem sodišču za človekove pravice zaradi neurejenosti položaja medicinske konoplje Cannabis sativa L. Na ministrstvu za zdravje namreč niso, čeprav so dolžni, niti odgovorili društvu na poziv, da mu v skladu z zakonom podelijo licenco za gojenje konoplje v znanstvenoraziskovalne in učne namene.

Zanimivo je, da je prav na takšne primere držav, kjer so zakoni in predpisi za preprečevanje zlorabe nadzorovanih snovi pretirano restriktivni in ovirajo dostop do zdravljenja bolnikov, že leta 2011 opominjala Svetovna zdravstvena organizacija. Iz Ženeve so že takrat opozarjali, da nosilci politik v takšnih državah slabo razumejo, kaj so nadzorovane snovi in njihova terapevtska vrednost.

Nič novega za naše okolje, navajeni smo že, da naši »nosilci politik« ne razumejo še marsičesa drugega – niti agleškega jezika. Celo po tem, ko smo lani v Nedelu argumentirano in prvi dokazali, da temelji zakonodaja na napačnem prevodu konvencije OZN, so ostali na ministrstvu za zdravje neomajno ignorantski. Originalna konvencija iz leta 1961 namreč uvršča v prvo, najnevarnejšo skupino prepovedanih drog le produkte konoplje, ne pa same rastline. Sloven­ska država pa je, verjetno zaradi napačnega prevajanja, vpisala med najbolj nevarne prepovedane droge tudi samo rastlino konopljo in s takšno dikcijo povzročila čezmerno represijo proti vsakomur, ki se znajde blizu te sicer trdožive in samonikle bilke.

Zdravniki zdaj zahtevajo, da se konoplja in njeni derivati premestijo iz skupine najbolj nevarnih drog v nižjo skupino, kar bi končno omogočilo tudi zakonito in učinkovito uporabo zdravil iz te rastline v zdravstvu. To je namreč v interesu tako bolnikov kot stroke, saj raz­iskave kažejo večji terapevtski potencial in manjše neželene učinke pri uporabi medicinske konoplje kot pri uporabi drugih dražjih zdravil. Hkrati bi ob ustrezni ceni lahko spravili na kolena črni trg, ki je v minulem desetletju z medicinsko marihuano mastno služil. Zahtevo zdravnikov sta s svojimi predlogi za zakonske spremembe podprli stranki ZL in SD, in kakor vidimo, jo brez omahovanja podpirajo tudi birokrati na ministrstvu za zdravje.

Dejanska sprememba zakonodaje se ne bo zgodila čez noč, morda šele do prihodnjega poletja. Odprtih vprašanj je še veliko, a največje in najpomembnejše je, ali lahko tudi notranje in pravosodno ministrstvo obrneta ploščo in v vmesnem času ustavita preganjanje bolnikov, katerih temeljna pravica je, da se poskušajo pozdraviti.

****

Prikaz nasprotnih dejstev

Področje drog je v svetovnem okviru regulirano s tremi Konvencijami OZN: Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961 in pripadajočim protokolom iz leta 1972, Konvencijo o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in Konvencijo zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988.
Za razvrstitev rastline kanabis-konoplje (kot tudi kanabisa-konoplje in hašiša-angl. cannabis resin) v seznam prepovedanih drog je podlaga tako Enotna konvencija iz leta 1961, kot tudi Konvencija proti nezakonitemu prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami.

Slednja, v prvem in drugem odstavku tretjega člena določa:

"Vsaka podpisnica bo sprejela potrebne ukrepe, da se določijo kot kazniva dejanja po njenem zakonu, če so naklepni, tile prekrški:

(a) (i) proizvodnja, predelava, ekstrakcija, priprava, ponudba, ponudba za prodajo, razdeljevanje, prodaja, dobava pod kakršnimikoli pogoji, posredovanje, pošiljanje, pošiljanje v tranzitu, transport, uvoz ali izvoz kateregakoli mamila ali katerekoli psihotropne snovi v nasprotju z določbami konvencije iz leta 1961, spremenjene konvencije iz leta 1961 ali konvencije iz leta 1972;

(ii) gojenje opijskega maka, grmov koke ali rastline kanabis za proizvodnjo mamil v nasprotju z določbami konvencije iz leta 1961 in spremenjene konvencije iz leta 1961.

Ista konvencija v drugem odstavku 14. člena navaja: "Vsaka podpisnica bo sprejela ustrezne ukrepe za preprečevanje nezakonitega gojenja in za izkoreninjenje rastlin, ki vsebujejo mamila in psihotropne snovi, kot so opijski mak, grm koke in rastlina kanabis, ki se gojijo nezakonito na njenem območju.". Konvencije tvorijo enoten pravni okvir na področju prepovedanih drog in jih je treba upoštevati hkrati.

Na Ministrstvu za zdravje hkrati poudarjamo, da Enotna konvencija o mamilih iz leta 1961 v 28. členu državam sicer dopušča gojenje rastline kanabis-konoplje, ki pa mora biti nadzorovana enako strogo, kot to velja za gojenje opijskega maka.

Zaradi novinarjevih ponavljajočih zavajanj o napačnem prevodu konvencij prilagamo povezavo do splete strani Ameriške agencije za droge (DEA) z informacijami o razvrstitvi prepovedanih drog, kjer je navedeno, da imajo v ZDA v prvi skupini tudi kanabis-konopljo: https://www.dea.gov/druginfo/ds.shtml

Konvencije so sicer dostopne v vseh šestih uradnih jezikih Organizacije združenih narodov, tudi v angleščini. Podobno ureditev regulacije konoplje, kot je uveljavljena v Sloveniji imajo še v veliki večini držav EU in sveta.

Majda Hostnik
Vodja Službe za odnose z javnostmi Ministstva za zdravje



****

Odgovor na Prikaz nasprotnih dejstev Ministrstva za zdravje

Stranka SD je v svojem najnovejšem predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, zapisala,da je čas za konec prepovedi rastlinske vrste (Cannabis Sativa L.) in konvencijsko pravilno regulacijo Cannabis (torej cveta, sadnih vršičkov, smole in ekstraktov). Ministrtvo za zdravje me medtem obtožuje ponavljajočih zavajanj o napačnem prevodu konvencij, čeprav je bilo v zadnjem času več opozoril tudi z druge strani, da nepravilen prevod Konvencije OZN bistveno zavira kakršne koli rešitve, ki bi omogočile številnim bolnikom v Slovenije vsaj enakopravne možnosti za zdravljenje z medicinsko konopljo, kot jih imajo v drugih ali sosednjih državah. Da bi prikazal razliko med pogledi ministrstva in drugimi pogledi le v najnujnejšem obsegu, moram biti daljši, kot se za odgovor spodobi (oblikovni poudarki v besedilu so moji).

Ko se na ministrstvu za zdravstvo sklicujejo na 3. člen KonvencijeOZN, ki določa, da lahko vsaka podpisnica določi kot kazniva dejanja tudi prekrški gojenje opijskega maka, grmov koke ali rastline kanabis za proizvodnjo mamil
in na 14. Člen, da
bo vsaka podpisnica sprejela ustrezne ukrepe za preprečevanje nezakonitega gojenja in za izkoreninjenje rastlin, ki vsebujejo mamila in psihotropne snovi, kot so opijski mak, grm koke in rastlina kanabis, ki se gojijo nezakonito na njenem območju,
hočejo gotovo povedati, da je konvencija OZN iz leta 1961 podlaga slovenski uvstitvi RASTLINE kanabis v prvo skupino prepovedanih drog.

Toda, pri tem spregledujejo, da seznam prepovedanih drog v prvi skupine NE vsebuje RASTLINE kanabisa ampak glede na original konvencije (Cannabis and cannabis resin and extracts and tinctures of cannabis) bi se moral prevod glasiti: Konoplja, konopljina smola, ekstrakti, tinkture konoplje, v resnici pa se glasi: RASTLINA KONOPLJA, KONOPČKINA SMOLA, EKSTRAKTI IN TINKTURE KONOPLJE (KANABISA (KONOPČKINA SMOLA je še dodatna pravopisna napaka).
Tudi prevod Jugoslavije, po kateri je Slovenija prevzela med drugimi obveznostmi in sporazumi tudi Konvencijo OZN o prepovedanih drogah ne vsebuje v 1. Skupini prepovedanih drog rastline Kanabis, ampak (dobesedno): CANNABIS I CANNABIS SMOLA I EKSTRAKTI I TINKTURE OD CANNABISA.

Pri tem po definiciji iz Konvencije, (kot jo je tudi podajal prevod Jugoslavije), ki jo je Slovenija prevedla pravilno sledi, da
izraz »konoplja« označuje cvetne ali sadne vršičke rastline konoplje (z izjemo semen in listov, ki vršičkov nimajo), iz katerih smola ni bila iztisnjena, ne glede na njihovo uporabo;
izraz »rastlina konoplja« označuje vse rastline iz rodu konoplje;

Pomembno pri tem razlikovanju prevoda, v katerem Slovenija samovoljno doda med seznam prepovedanih tudi izraz RASTLINA konoplja, je to, da razumemo, kaj je Konvencija OZN želela prepovedati. Naslonimo se na podrobnejša pojasnila odvetnika Damirja Ivančiča, ki je že lani decembra v mojem članku Represija, pridobljena s prevodom, opozoril: »Slovenija je ratificirala prevod, ki po namenu predpisa ne odraža dejanske in hotene vsebine konvencije kot nadzakonskega akta, katerega se uporablja neposredno in mora biti le pravilno slovnično in pomensko prevedena.«

Rastlina kanabis sama po sebi po konvenciji ni prepovedanja, res pa je, opozarja Ivančič, da v 22. členu o možnosti popolne prepovedi pravi tole:
Kadar so razmere v državi ali ozemlju pogodbenice takšne, da je po njenem mnenju prepoved gojenja opijskega maka, rastline koke ali rastline konoplje najustreznejši ukrep za zaščito javnega zdravja in preprečitev preusmeritve mamil v nedovoljeno trgovanje, pogodbenica prepove njihovo gojenje.
Kaj to pomeni?
Obrazložitev strokovnjakov s tega področja poudarja, da Konvencija dovoljuje - nadzira gojenje rastline konoplja za namen konoplje (medicinski namen - ekstrakti tinkture,..) in jo hkrati kot drogo prepoveduje. Ker rastlina konoplja za namen konoplje (smola, tinkture, konoplja) lahko preide v ilegalni trg se le to lahko prepove - nadzira (ker konoplja vsebuje THC, ki je na listi prepovedanih drog), je pa izključena konoplja z izjemo semen in listov, ki vršičkov nimajo.
Konvencija torej ločuje opredelitev rastline konoplje glede na njen namen. Konoplja se uporablja za ekstrakte, tinkture, ki so regulirani
in
drogo, ki jo prepovedujejo (razen ob določenih pogojih lahko prideluješ drogo).
Regulira se torej uporaba rastline konoplje le glede na njen namen, ne pa rastlina konoplja sama po sebi. Konvencija rastlino regulira le v primeru, ko se jo uporablja za konopljo, kot takšna pa mora imeti po isti konvenciji cvet in liste ali THC z mejno vrednostjo vsaj 1 odstotek, da jo lahko obravnavaš kot drogo ali psihoaktivno snov.
Če hoče vlada prestaviti ali dodati mamilo in psihotropne substance z liste ali na listo prepovedanih, ki vsebuje 3 skupine, mora za to sprejeti uradni dokument. Dokumenta o spremembi liste prepovedanih drog in da so dali rastlino konopljo v prvo skupino, uradno ni bilo. Rastlina po konvenciji nikoli ne more biti na listi prepovedanih drog, saj bi do zdaj Združeni narodi že dali rastlino konopljo na listo prepovedanih drog, tako pa tega niso nikoli naredili. Nadzirajo Cannabis - konopljo in rastlino konopljo z vršički in listi, ki vsebuje THC in je njen namen pridelava konoplja ali tinkture,...
Država NIKOLI ni podala pobude za spremembo rastline konoplje v konvenciji v prvo skupino. Ratificirala je nepravilen prevod pravilne konvencije.
V vseh listah prepovedanih drog in posodabljanjih, ki jih je sprejela vlada, več kot 20 let je tega, je vgrajen ta nepravilen prevod in zaradi njega je bilo gotovo storjenih že veliko krivic, očitno pa prelitega še premalo črnila.

Brane Maselj,

Nedelo

http://www.delo.si/mnenja/kolumne/konec ... janja.html

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 06 Okt 2016, 20:40

Industrijska konoplja, priložnost za slovensko gospodarstvo
datum: 5. 10. 2016
Pri uporabi indijske konoplje padajo tabuji. Slovenija je na pragu legalizacije njene uporabe v medicinske namene, v zadnjih letih pa se povečuje tudi zanimanje za pridelavo industrijske konoplje.

Njena proizvodnja je nezahtevna in ogljično nevtralna, rastlina ima dober donos, od 500 do 900 kilogramov semen in od 3 do 5 ton slame na hektar, ter je vsestransko uporabna, med drugim pomaga čistiti zemljo. Pred 6 leti je bilo s konopljo posejanih le 34 hektarjev njiv, pridelovalcev je bilo 16.

Lani je 567 pridelovalcev gojilo konopljo na 500 hektarjih, letos je teh površin manj, 440 hektarjev, vloge za pridelavo pa je oddalo 445 oseb. Petino vse konoplje pridelujejo v Prekmurju, kjer konoplja tekmuje s koruzo.

Pionir pridelave Dejan Rengeo, ki so mu prvi poskusni pridelek industrijske konoplje pred 20 leti poželi kriminalisti, misleč, da goji prepovedano indijsko konopljo, pravi, da prihodnosti ne moremo graditi na koruzi. Ta v nasprotju z nezahtevno konopljo potrebuje veliko vode in škodljivih kemikalij. Pogreša večjo podporo države, kot so subvencije in davčne olajšave, ki jih zdaj ni.

Nezadovoljni so tudi preostali pridelovalci, opozarjajo, da pri nas nimamo primernih strojev za žetev konoplje, največja težava pa je, da nimamo linij za predelavo konopljenih stebel, ki so gospodarsko najbolj zanimiva. Iz njih je mogoče pridobivati vlakna, ki so uporabna v vseh industrijskih panogah. Iz konoplje se namreč lahko izdela več kot 40 tisoč izdelkov - od vrvi, tekstila, papirja, bioplastike do hiše.

Predsednik zadruge Konopko David Geršak, ki združuje okoli 100 članov, se sprašuje, zakaj se ne zgledujemo po Romuniji, kjer so prvim tisoč kupcem hiš iz konoplje podarili 9.000 evrov subvencij, da bi spodbudili množičnejšo uporabo konoplje. Zadruga, sicer edina v Sloveniji, izvaja organiziran odkup pridelka na Ljubljanskem barju. Lani so odkupili eno tono semen po 2,5 evra za kilogram in okoli 400 kilogramov čaja iz konoplje po odkupni ceni 18 evrov za kilogram.

Samo tržna vrednost konopljenih semen iz vse države naj bi znašala dobre 3 milijone evrov. Največje je povpraševanje po olju, njegova tržna cena pa znaša 40 evrov za liter. Pridelovalci se hudujejo, da je na trgovskih policah 90 odstotkov prehranskih izdelkov iz konoplje uvoženih. Moti jih še, da nimamo avtohtonih domačih semen. Seme morajo kupovati v tujini, cena se giblje od 8 do 15 evrov za kilogram, kar je po besedah Sama Chromyja iz zadruge Konopko precejšen strošek, ki marsikoga odvrne od pridelave konoplje.

Ena belih vran v gospodarstvu, ki je v konoplji prepoznala dobro poslovno priložnost, je tovarna nogavic Polzela. Nogavice iz konoplje predstavljajo že več kot 5 odstotkov proizvodnje in pomagajo ohranjati 220 delovnih mest. Po nekaterih ocenah bi lahko s še širšo uporabo konoplje, predvsem njenih stebel in olesenele sredice, imenovane pezdir, v industriji ustvarili več sto, morda celo več tisoč delovnih mest.

Kmetijski minister Dejan Židan očitke, da je država do pridelovalcev in predelovalcev industrijske konoplje mačehovska, zavrača. Poziva jih, naj se združijo v zadruge in kooperative, saj bodo le tako lahko kandidirali na razpisih za nepovratna sredstva.

Po Židanovem mnenju je lahko pridelava konoplje le dopolnilna kmetijska dejavnost, ki pomaga razpršiti tveganja zaradi podnebne in tržne krize, kakršna je prisotna pri mleku in mlečnih izdelkih. Židan nasprotuje predlogom pridelovalcev, naj bi dovoljeno vsebnost psihotropnega THC-ja v industrijski konoplji dvignili z 0,2 odstotka na odstotek, tako kot je to urejeno v Švici. Pridelovalci namreč računajo, da bi se s tem povečal hektarski donos konoplje, pridobili bi tudi več biomase.

Konopljo, in to iz evropskega sortnega seznama, sicer lahko v skladu s pravilnikom o konoplji in maku goji vsak, ki ima v lasti ali zakupu najmanj 10 arov njiv. Konoplja in njeni izdelki pa ne smejo vsebovati več kot 0, 2 odstotka THC-ja. Vlogo za pridelavo je treba vložiti na ministrstvu za kmetijstvo.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 10 Okt 2016, 09:56

Dosežena legalizacija konoplje v medicinske namene
datum: 7. 10. 2016
Odbor za zdravstvo je danes podprl predloge Združene levice za uporabo konoplje v medicinske namene.

Slika

Ljubljana - Po več kot letu dni usklajevanja s civilno družbo in političnimi strankami je danes odbor za zdravstvo soglasno sprejel sklepe Združene levice, ki legalizirajo uporabo konoplje v medicinske namene. Sklepi nalagajo ministrstvu za zdravje, da v 60 dneh spremeniti pravilnike tako, da konoplja ne bo več v skupini najstrožje prepovedanih drog, in s tem omogoči njeno uporabo v medicinske namene. Prav tako mora ministrstvo pripraviti podzakonske akte, ki bodo tudi v Sloveniji omogočili gojenje konoplje v medicinske namene. S tem bo omogočena samooskrba in neodvisnost od multinacionalk.

»Legalizacija uporabe konoplje v medicinske namene je pomemben dogodek za številne bolnike in velik korak k popolni legalizaciji konoplje«, je po koncu seje odbora za zdravstvo DZ dejala poslanka ZL Violeta Tomić. »Ministrstvo mora spremembe pripraviti v roku. Verjamem, da bomo kmalu videli prvega bolnika z zelenim receptom.«

Legalizacija konoplje v medicinske namene bo številnim bolnikom in bolnicam zagotovila optimalno zdravljenje pri najrazličnejših boleznih. Ob tem je Tomičeva poudarila, da se po nekaterih raziskavah s konopljo v Sloveniji zdravi več kot polovica obolelih z rakom. »Nedopustno je, da so vsi ti bolniki in bolnice stigmatizirani in kriminalizirani zaradi uporabe konoplje v terapevtske namene.« Legalizacija bo tako doprinesla tudi k regulaciji in bolj varni uporabi - konoplja bo dostopna prek zdravniškega recepta, bolniki in bolnice pa bodo poleg tega dobili dostop do točnih informacij o načinu uporabe, potrebnih odmerkih in možnih stranskih učinkih zdravil. Nadzorovano pa bo tudi gojenje same konoplje, so prepričani v stranki. »Pred nami je še tretji in ključni korak, popolna legalizacija konoplje.«

Poslanci pobudo načeloma podprli

Za predpisovanje konoplje na recept določenim bolnikom se je zavzela tudi delovna skupina pri zdravniški zbornici Slovenije. Ob tem pa mora stroka določiti indikacije in kontraindikacije za zdravljenje z medicinsko konopljo.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je dejala, da bodo na ministrstvu upoštevali predloge medicinske stroke in medicinsko konopljo uvrstili v drugo skupino prepovedanih drog, piše Slovenska tiskovna agencija. Ob tem pa je opozorila na številna zavajanja v javnosti o splošni zdravilnosti konoplje, kar lahko privede tudi do tega, da bolniki opustijo terapijo, ki jim jo predpiše zdravnik, ter uporabljajo izdelke iz črnega trga. To je izjemno tvegano, je dejala.

Poslanci so pobudo načeloma podprli. Po mnenju poslanke SD Bojane Muršič bi to, kar urejajo danes, morali narediti že pred leti. Je pa opozorila, da morata biti gojenje in prodaja medicinske konoplje nadzorovano.

Poslanca SMC Simona Zajca veseli, da tudi zdravniki stojijo za takšno pobudo, saj imajo s tem tudi strokovno podlago, sicer bi bila to le politična odločitev. Je pa dejal, da se s tem ne sme dati signala, da je konoplja popolnoma neškodljiva. Tudi Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je poudaril, da se ne sme ustvariti občutka, da bi z urejanjem možnosti uporabe konoplje za zdravljenje mladi lažje dostopali do konoplje. Se pa zavzema za ureditev področja uporabe konoplje v medicinske namene tudi zato, da bi odpravili črni trg.

---
- vir: Delo.si

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 11 Okt 2016, 11:10

Medicinska konoplja naj bo zastonj!
datum: 11. 10. 2016
Slovenski zdravniki opozarjajo, da konoplja sicer ne zdravi vsega, a so prepričani, da jo mora plačati zavarovalnica.

Slika

Stvari na področju zdravljenja z medicinsko konopljo se naglo spreminjajo, in to tudi pri nas. Najboljši dokaz je nedavno poročilo posebne delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije. Kolikor je to bizarno, je pri nas medicinska konoplja še vedno uvrščena v tisto prvo, najgrozovitejšo skupino prepovedanih drog, a zdi se, da ne bo več dolgo tako. Eden tistih, ki imajo za to največ zaslug, je dr. Milan Krek, pobudnik in gonilna sila zgoraj omenjene delovne skupine.

Premnogi resni bolniki se vse premalo zavedajo naslednjega: na črnem trgu preprosto nihče nima nadzora nad kakovostjo njihovega »zdravila. »Že način doziranja konopljinega olja ali smole pove vse,« se priduša Milan Krek, »po izjavah bolnikov ti namreč dobijo od prodajalca nasvet, naj si odmerijo 'za riževo zrno' olja ali smole. Lepo vas prosim, saj vendar poznamo kar nekaj zelo različnih velikosti vrst riža! Ljudje so tudi različno težki, imajo različno konstitucijo ... Ne, rakava bolezen je mnogo preveč resna reč, da bi jo prepustili takemu pristopu!«

Zdravniki s srcem. Člani delovne skupine so torej parlamentu, ministrstvu za zdravje, agenciji za zdravila in ZZZS predlagali ukrepe za uvrstitev medicinske konoplje med zdravila, ki so dostopna vsem, ki jih potrebujejo. Da se razumemo: brezplačno in na recept. Priporočilo je imelo toliko večjo težo, ker se je med drugim oprlo tudi na izsledke ankete, ki jo je delovna skupina izvedla na vzorcu 642 slovenskih zdravnikov. Kar 65 odstotkov vseh je razkrilo, da jim je kakšen pacient že zaupal, kako se zdravi s to ali ono obliko konoplje. Kar 95 odstotkov jih je povedalo, da bi o kanabisu kot zdravilu potrebovali dodatna znanja, pod črto pa uvedbo medicinske konoplje brez večjih zadržkov podpira 64 odstotkov vseh anketiranih zdravnikov.

»Znatni del javnosti še vedno misli, da je konoplja novo zdravilo,« je v imenu skupine povedala družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič, »a to preprosto ne drži. Konopljo so tudi v Evropi dolga leta predpisovali za marsikatero obolenje, pogosto z zelo spodbudnimi rezultati! Danes zdravniki, ki svoj poklic opravljamo s srcem, vidimo, da obstaja potreba po vnovični vpeljavi v sistem javnega zdravstva. Obenem pa nam je hudo, ko vidimo, kako nekritično nekateri pacienti posegajo po njej – in to tudi pri obolenjih, pri katerih jim dokazano ne more koristiti!«

Na to se navezuje Jožica Červek, primarijka Onkološkega inštituta: »Pri konoplji je žal nastal zaostanek v raziskavah njenega terapevtskega potenciala. To se je zgodilo zaradi kriminalizacije v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je obveljala za nevarno mamilo brez terapevtskega potenciala. Pri nas napredku tega zdravila stoji na poti veliko nejasnosti in različnih interpretacij zaradi pravnih in birokratskih nesmislov. Sama lahko potrdim, da pri raku kanabinoidi tako zdravijo osnovno bolezen, kot blažijo simptome. Konoplja deluje protivnetno, obenem pa vpliva na imunske celice.«

Več v Zarji št. 41, 11. 10. 2016

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley


Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov



Opozorilo

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.

Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

cron