NOVICE iz sveta konoplje

Uporaba, zloraba, uživanje, posledice, hašišarska parafernalija...
Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 13 Jul 2016, 11:12

Kako se izdeluje konopljina vrv
datum: 31. 5. 2016
Na nedavnem Shodu za konopljo smo se lahko spoznali tudi s tradicionalnim načinom, kako se prideluje konopljina vrv. Avstrijska vrvarna Eisserer je po Parku zvezda razstavila starinske pripomočke, se oborožila s slovensko konopljo in v delo vključila vsakogar, ki je pokazal zanimanje. »Steblo se najprej olupi, nato pa dol potegneš notranja vlakna,« je kar med procesom pojasnjeval starejši gospod, vsekakor vešč tega opravila. »Še veliko jih potrebujem. Prisedi, boš mi pomagal,« se je nasmehnil. »Dobiti se da samo industrijsko konopljo, sem pa slišal, da je tista druga še boljša, a žal nedosegljiva,« je pojasnil. Srce ga boli, da se praktično nihče več ne ukvarja s teM starodavnim opravilom, saj je konopljina vrv zelo trpežna in močna, materiala pa več kot dovolj. »V Avstriji pridelamo veliko industrijske konoplje, a praktično nihče ne uporabi vlaken. Veš koliko vrvi bi lahko s tem izdelali.« Ko se je nabralo dovolj materiala, se je začelo česanje vlaken, kako je iz njih nastala vrv, pa si poglejte v priloženem videu.

Video posnetek: https://youtu.be/vrn6ZtpTNQ0

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 13 Jul 2016, 11:16

Marihuana od 1. avgusta legalna na recept povsod v ZDA
datum: 24. 6. 2016
Ameriška vlada bo s 1. avgustom prekvalificirala marihuano v 2. skupino prepovedanih drog, kar pomeni, da jo bo mogoče legalno dobiti na recept v vseh 50 zveznih državah. Informacijo je novinarju Santa Monica Observerja potrdil odvetnik Organizacije za boj proti drogam (DEA). »Kakršenkoli že je zakon v Kaliforniji, Arizoni, Utahu ali katerikoli drugi zvezni državi, bo sprememba zakonodaje na zvezni ravni povsod v ZDA ob predložitvi recepta legalizirala proizvode, ki vsebujejo THC,« je povedal. V tem primeru namreč federalna zakonodaja izniči vse druge zakone ali predpise posamične zvezne države. »Pregon marihuane pomeni veliko breme za sredstva DEA,« je dodal odvetnik in kot dodaten razlog navrgel še veliko podporo za uporabo marihuane v medicinske namene, saj jo po zadnjih anketah podpira 75 odstotkov Američanov.

Zelo bodo te odločitve vesele številne klinike z medicinsko konopljo. Odkar je v Golden Statu marihuana v medicinske namene legalna, kar se je zgodilo pred 20 leti, so se občasno dogajale racije federalne policije nanje, prisiljene so bile zapirati bančne račune, zasegali so celo njihove nepremičnine. Vse se bo končalo s to zvezno spremembo. A vsi se te odločitve ne veselijo. Kalifornija naj bi namreč 7. novembra odločala o legalizaciji v rekreativne namene, a bo federalna odločitev v tem primeru ohranila status quo, saj bo v vsakem primeru potreben recept.

To bi moral biti tudi odločilni signal za slovensko ministrstvo za zdravje, saj so prav ZDA od šestdesetih let prejšnjega stoletja najbolj močno vplivale na rigorozen pregon konoplje. A kako hitro se bi to lahko zgodilo, je vprašljivo. Spomnimo: ministrstvo za zdravje je po predlanski neživljenjski spremembi uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ko je nevarnejši sintetični THC prestavilo v drugo skupino (ki dovoljuje uporabo v medicini), rastlino konopljo in vse preparate iz nje pa pustilo v prvi skupini popolnoma prepovedanih drog, letos pripravilo novo spremembo, ki rastlino in smolo znova pušča v prvi skupini, v drugo pa s pridržkom, da morajo biti v skladu z Zakonom o zdravilih, postavilo le ekstrakte.

Zakaj so rastlino še naprej pustili v prvi skupini, razlagajo z mednarodnimi konvencijami iz let 1971, 1972 in 1988, ki jih je podpisala že Jugoslavija. Torej, še preden je sploh prišlo do odkritja endokanabinoidnega sistema, ki dokazuje, da naše lastno telo proizvaja in se zdravi s skoraj identičnimi snovmi, kot jih vsebuje konoplja, endokanabinoidi, in preden je prišlo do bistvenega povečanja indicev o njenih zdravilnih potencialnih. V prvi skupini še naprej ostaja tudi konopljina smola, čeprav je po vsej logiki prav tako ekstrakt iz konoplje. In čeprav mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da ta ni škodljiva za psihično zdravega odraslega človeka, vedno več dokazov pa kaže, da pomaga pri številnih stanjih in boleznih ter nekatere po izkušnjah bolnikov lahko celo zdravi.

»Nedvomno bi bilo konopljo dobro prestaviti v celoti v drugo skupino, s tem bi omogočili njeno uporabo v zdravstvene namene. Premestitev bi omogočila elegantnejše predpisovanje, s tem pa bi se pridružili redkim državam v svetu, ki imajo pravilno urejeno regulacijo na tem področju: Kanadi, Izraelu, Češki in Urugvaju,« pojasnjuje dr. Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Njegov kolega z NIJZ dr. Dušan Nolimal pa je še bolj neposreden: »Spremembe slovenske razvrstitve so pomanjkljive. Raziskovalci že dolga leta opozarjamo, da so pri nas za posameznike in skupnost najbolj škodljive droge alkohol, tobak, heroin in kokain. Alkohol povzroča največ škode, ker je raba toliko razširjena in potrošnja prevelika. Predlagane spremembe ne odražajo teh groženj javnemu zdravju. Prej neke politične interese. Upoštevanje znanosti bi drastično poseglo v te interese ter spremenilo sedanje politike do prepovedanih drog, nekaterih farmacevtskih zdravil, alkohola in tobaka. Posebno poglavje je konoplja, ki bi jo kazalo premakniti v povsem novo skupino reguliranih rastlin, da bi jo lahko raziskovali ter razvijali zdravila in številne druge izdelke.«

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 16 Jul 2016, 22:15

Vaše pravice v primeru postopkov preiskave
datum: 16. 7. 2016
Video: https://youtu.be/Fd5iJtX6KwU
Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ocenjuje se, da se v Sloveniji 20.000 ljudi samozdravi s konopljo, vsaj desetkrat toliko ljudi pa jo redno kadi. Glede na to, da je konoplja še vedno v 1.skupini prepovedanih drog in da so uporabniki konoplje pogosto kriminalizirani, je pomembno poznati svoje pravice v postopkih, kot tudi zakonodajo samo. Pogovarjali smo se z Božidarjem Radišičem iz društva ONEJ, obenem članom Odbora za konopljo.
Peticijo za odpravo nepravilnosti pri obravnavanju rastline konoplje lahko podpišete na http://www.odbozakonopljo.si.

Vaše pravice (Word dokument)

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 18 Jul 2016, 09:14

Konoplja ohranila starodavne jame
datum: 16. 7. 2016
Slika

Znanstveniki so odkrili, da je industrijska konoplja ključ pri ohranitvi starodavnih indijskih jam Ellora, ki v zvezni državi Maharasthra skrivajo dihjemajoče antične arheološke strukture, zaščitene kot svetovna kulturna dediščina pri UNESCU. Jame naj bi bile stare okrog 1500 let in raziskovalci so se dolgo časa čudili, kako je mogoče, da jih insekti, naravne sile in razkroj niso bolj načeli. A nedavna raziskava, ki sta jo izvedla arheološki kemik, nekdanji vodja indijskih arheologov Rajdeo Singh in profesor botanike MM Sardesai z Univerze dr. Babasaheb Ambedkar Marathwada, naj bi končno razrešila enigmo. Zaradi katere si niso glave razbijali le znanstveniki, ampak tudi številni verniki, saj jame obsegajo kar 34 fantastičnih templjev, ki so namenjeni trem glavnim indijskim religijam: hinduizmu, budizmu in džainizmu.

»Jame so dihjemajoč primer v skalo vklesane arhitekture, ki predstavljajo spomenik domišljiji in mojstrstvu njihovih stvariteljev,« sta zapisala Singh in Sardesai. In dodala, da je ohranitev arheološkega najdišča tako zgodovinsko kot religiozno izrednega pomena in darilo moderni civilizaciji. Tisti, ki so ustvarili jame, so morali storiti nekaj, da so se tako dolgo ohranile, sicer bi jih vročina, mraz, veter, vlaga in živali gotovo že dodobra načele. Singh trdi, da je bila v glino in kamnite sklade primešana industrijska konoplja, kar je potrdila tudi tehnologija: elektronsko mikroskopiranje, infra rdeča spektroskopija, Fourierjeva transformacija in stereo-mikroskopske študije. »Konopljina vlakna so bolj obstojna, lepljivost konoplje pa bi lahko pripomogla k nastanku trdnega veziva. Industrijska konoplja prav tako regulira vlago, je odporna na insekte in je znana po tem, da veže vlago iz okolice,« sta ohranitvene lastnosti konoplje pojasnila raziskovalca.

A zanimivo je, da ni nujno, da je bila industrijska konoplja uporabljena z namenom ohranitve, ampak iz religioznih ali zgolj gradbenih razlogov. »Ker ima omet iz konoplje sposobnost, da skladišči vročino, je odporen na ogenj in absorbira 90 odstotkov zvoka, so si menihi v Ellorinih jamah s tem ustvarili zelo mirno in prijazno življenjsko okolje,« ocenjujeta raziskovalca. Pred njunim odkritjem so ocenjevali, da lahko industrijska konoplja ohranja stavbe in strukture 600 do 800 let, a njuna raziskava in seveda mojstrstvo indijskih arhitektov in slikarjev pa sta to številko kar podvojila. Čeprav torej ni popolnoma jasno, zakaj so menihi in častilci v teh prekrasnih jamah uporabljali konopljin omet in če so se zavedali, kakšen učinek bo imel, pa je gotovo to, da so s tem omogočili sodobnim znanstvenikom, da podrobno preštudirajo to področje in se učijo o teh strukturah, kipih, poslikavaha in tistih, ki so jih zgradili. S tem pa so tudi ohranili mnogo informacij o starodavnih indijskih civilizacijah in njihovih fascinantnih gradnjah.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 21 Jul 2016, 09:56

Konoplja po svetu: največ ga »pohajo« Francozi
datum: 20. 7. 2016
Konoplja po svetu in njena uporaba ne padata, kažejo številne študije, kar pod vprašaj postavlja pravno, politično in policijsko »vojno« proti njej. Tudi letno poročilo Evropskega centra za nadzor nad drogami in odvisnostmi (EMCDDA) potrjuje te podatke, saj je ponekod zaznalo celo dvig uporabe konoplje, sploh med mladimi do 34. leta. Po podatkih poročila je skoraj četrtina (24,8 odstotka ali 83 milijonov) Evropejcev med 15. in 64. letom vsaj enkrat uporabilo konopljo, s čimer najbolj uporabljana prepovedana substanca v Evropi, konoplja pa je tudi po svetu vodilna. Sicer pa jo je v Evropi največ ljudi poizkusilo v Franciji, sledita Danska in Italija, Slovenija pa se je znašla na 13. mestu. Konoplja predstavlja tudi daleč največji delež črnega trga s prepovedanimi drogami, po ocenah centra kar 38 odstotkov, kar prav tako govori v prid opustitve njenega pregona in korakov proti legalizaciji, s čimer bi porezali dobičke kriminalnih združb. Poročilo je med drugim opozorilo, da je potentnost konoplje na zgodovinskem višku, prav tako pa je tudi večkrat kontaminirana z drugimi snovmi, zaradi česar ima več ljudi težave po uživanju. A kakopak je tudi to povezano s tem, da ljudje ne vedo, kaj dobijo na črnem trgu in pomanjkanjem informiranosti, saj se evropske vlade še vedno raje osredotočajo na pregon, ne iščejo pa rešitev v informiranju državljanov in nadzoru nad kakovostjo, ki bi lahko drastično zmanjšala probleme z zdravjem, do katerih prihaja.

15 evropskih držav z največjo uporabo konoplje med prebivalstvom
Francija: 40.9%
Danska: 35.6%
Italija: 31.9%
Španija: 30.4%
Velika Britanija: 29.2%
Češka: 28.7%
Irska: 25.3%
Nizozemska: 24.1%
Nemčija: 23.1%
Norveška: 21.9%
Finska: 21.7%
Poljska: 16.2%
Slovenija: 15.8%
Hrvaška: 15.6%
Belgija: 15%

(vir: EMCDDA)

A te statistike je potrebno jemati tudi z nekaj rezerve, saj so nekatere raziskave, na katerih temeljijo, že nekoliko starejše, države pa pri njih uporabljajo različne metodologije. In ker je konoplja po svetu in tudi v Evropi še vedno bolj ali manj nelegalna, je težko pridobiti popolnoma zanesljive podatke. Nenazadnje je vprašljivo tudi to, zakaj je meja postavljena pri 64 letih, saj vedno več starostnikov uporablja konopljo, predvsem v medicinske namene. A kljub temu gre za relativno zanesljive podatke, ki dajejo vpogled v uporabo konoplje po Evropi in ponujajo nekaj zanimivih podrobnosti. Nizozemci so kljub dolgi tradiciji coffee shopov, ki jih je po državi okrog 600, celo rahlo pod evropskim povprečjem po uporabi konoplje, na nekaj več kot 24 odstotkih. Kar razbija še en mit, da se uporaba konoplje veča s stopnjo njene legalnosti. Tudi vodilno mesto Francije namiguje na to, da represivna politika pri konoplji ne vodi k nižanju uporabe, saj je Francija ena najbolj rigoroznih pri pregonu. A sklepati ne smemo prehitro, saj ima Švedska z verjetno najbolj ostro represijo na stari celini razmeroma nizko stopnjo uporabe s 14,4 odstotka, Španija pa z eno najbolj liberalnih politik do konoplje enkrat višjo pri 30,4 odstotka prebivalcev. Politika do prepovedanih substanc ima po rezultatih sodeč torej razmeroma majhen vpliv na uporabo, v igri pa je veliko več faktorjev, kot so starostna struktura, stopnja urbanizacije, kulturne in religiozne tradicije ter mednarodni trendi.

VIR:
leafly.com
Poročilo EMCDDA

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 22 Jul 2016, 18:11

Prva opazovalna študija konoplje v Sloveniji
datum: 20. 7. 2016
Čeprav naš zakon ne omogoča uporabe konoplje v medicinske namene, saj jo še vedno uvršča v prvo skupino prepovedanih drog, skupaj s heroinom, pa od lanskega leta, poteka prva opazovalna študija v Sloveniji pri otrocih z epilepsijo.

Prof. dr. David Neubauer, pediater in specialist otroške nevrologije na pediatrični kliniki v Ljubljani, primerja delovanje sintetičnega zdravila kanabidiola, ki je v Sloveniji na voljo že nekaj let, in pa naravni ekstrakt iz konoplje. Stranskih učinkov ni bilo, rezultati pa so osupljivi.

»Z zdravljenjem smo začeli v začetku leta 2015, in sicer smo uvozili v ta namen sintetični produkt firme Bionorica. Z njim smo zdravili 20 otrok s trdovratno epilepsijo in prvi rezultati so zelo dobri, saj je pri nekako 70 odstotkih prišlo do pomembnega zmanjšanja napadov (50 odstotkov ali več), pri nekaterih pa so celo povsem prenehali in izboljšale so se jim celo gibalne in kognitivne sposobnosti. Pomembno je poudariti, da pri nobenem ni prišlo do stranskih učinkov, razen pri enem, kjer pa je bil prekoračen priporočen dnevni odmerek/kg telesne teže!

Sledili smo tudi otrokom, katerih starši so nam povedali, da jih zdravijo z naravno medicinsko konopljo v obliki konopljine smole šarlotina mreža. V tej skupini je 20 otrok in rezultati so zelo podobni, kar se tiče zmanjšanja števila epileptičnih napadov, dodatno je pri nekaterih prišlo tudi do bolj umirjene vedenjske slike, da imajo boljše spanje, boljši apetit (kot pri sintetičnem CBD) in izboljšanje kognitivnih in motoričnih funkcij,« pojasnjuje prof. dr. David Neubauer.

Tudi na Oddelku za akutno paliativno oskrbo Onkološkega Inštituta v Ljubljani prim. Jožica Červek, dr. med., uvaja terapijo s kanabinoidi v paliativni medicini. Svoje delo je predstavila tudi že v tujini na strokovnih srečanjih. »Bazične preiskave na celičnih kulturah in živalih nakazujejo antiproliferativni celični učinek kanabinoidov in možnost, da upočasnjujejo rakavo rast in metastaziranje. Kanabinoidi so učinkoviti predvsem pri obravnavi kronične nevropatske bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo, poškodbi brahialnega pleteža, okužbi s HIV, revmatoidnem artritisu, nevralgiji in bolečini bolnikov z rakom.

Pozitivni učinki uporabe kanabinoidov so bili dokazani tudi v manjših študijah pri disfunkciji mehurja, tikih pri tourettovem sindromu, diskinezijah pri parkinsonovi bolezni, spastičnosti, srbenju, glavkomu, epilepsiji in astmi. Pri nas lahko uporabljamo preparate medicinske konoplje, kot sta dronabinol in nabilone, oba sintetična analoga THC za stimulacijo apetita, delujeta pa tudi kot antiemetik in analgetik, ter nabiximols, ki je naravni ekstrakt konoplje, s kombinacijo THC, CBD in drugih kanabinoidov za nevropatsko bolečino in spastičnost. Zaradi čistosti, večje učinkovitosti in manj neželenih učinkov je bolj priporočljiva raba naravnih kanabinoidov, pridobljenih iz rastline konoplje, kot pa raba sintetično proizvedenega THC.«

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 22 Jul 2016, 18:17

Nadzor bi preprečil zlorabo konoplje
datum: 21. 7. 2016
Slika
Dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije

V številnih evropskih državah se pripravki iz konoplje legalno uporabljajo v medicinske namene. Pri nas njihova uporaba še ni zakonsko urejena, čeprav jih uporablja vse več bolnikov. »Predvsem bolniki v zadnjem obdobju življenja pogosto iščejo upanje, kar je povsem razumljivo. Žal pa nekateri to izkoriščajo in jih prepričujejo, da bodo s čudežnimi pripravki iz konoplje celo premagali raka. Vendar pa ni nobenih dokazov, da bi ti pripravki zdravili raka,« pojasnjuje Maja Ebert Moltara, vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na ljubljanskem Onkološkem inštitutu.

V številnih evropskih državah se kanabinoidi legalno uporabljajo v medicinske namene, pri nas pa o uporabi konoplje v medicini šele razpravljamo. Kakšno je stališče stroke?
Kanabinoidi - aktivne substance, ki se jih lahko pridobiva iz konoplje - zagotovo imajo svoje mesto v medicini. Glede na opravljene raziskave imamo v onkologiji jasno določene indikacije, kdaj oziroma kje jih je primerno uporabljati. V primerih, ko osnovna zdravila za lajšanje bolečin ne delujejo dovolj dobro ali pa imajo premočne neželene učinke, lahko kanabinoide dodajamo klasični terapiji. Druga dokazana indikacija je slabost oziroma bruhanje, lahko pa jih uporabljamo tudi za spodbujanje apetita, za kar sicer imamo tudi druga, enakovredna zdravila, vendar ta delujejo na druge receptorje. Če torej v navedenih primerih z drugimi zdravili, ki so glede doziranja in stranskih učinkov predvidljivejša, ne dosežemo rezultatov, je smiselno poskusiti tudi s kanabinoidi.

Ali so doslej opravljene raziskave zadostne in lahko zagotovijo učinkovitost uporabe kanabinoidov?
Raziskav, o katerih govorim, ni veliko, so pa in kažejo konkretne možnosti učinkovite uporabe. Bolniki sicer večinoma posegajo po kanabinoidih zaradi prepričanja, da zdravijo raka, kar pa ni dokazano. V onkologiji proučujemo v raziskavah številne potencialne substance, ki naj bi delovale na rakavo celico in kanabinoidi so le ena izmed njih. Vendar pa za zdaj nimamo dokazov, da kanabinoidi pri človeku zdravijo raka.

Je uporaba kanabinoidov lahko nevarna? Ali lahko povzroča fizično in psihično odvisnost?
Konoplja je lahko tudi nevarna – imeli smo denimo primere, ko je prišlo do zastrupitev, pri otrocih in mladostnikih pa so dolgoročne škodljive posledice jemanja preparatov iz konoplje tudi dokazane. Pri paliativnih bolnikih o kakšni hudi odvisnosti ne moremo govoriti, saj je njihova življenjska doba krajša, je pa zelo pomembno previdno doziranje - oslabel in utrujen človek namreč lahko hitro vzame preveč.

V Poročilu o uporabi konoplje v medicini, ki ste ga pripravili na oddelku za akutno paliativno oskrbo Onkološkega instituta, ste zapisali, da obstaja skupina bolnikov, »pri katerih bi z morebitno dodatno uporabo kanabinoidov lahko bolje oziroma lažje obvladali nekatere kompleksne simptome.« Pri katerih bolnikih konkretno oziroma kdaj in komu lahko uporaba kanabinoidov koristi?
Dokazano največja dobrobit uporabe kanabinoidov je pri bolnikih z napredovalo rakavo boleznijo s kompleksnimi simptomi. To pomeni, da ni v ospredju le ena stvar, ampak več simptomov hkrati. Če ima bolnik odpor do hrane, če mu je slabo, če ima močne bolečine in slabše spi, bi kanabinoidi lahko najverjetneje pomagali.

Kako pogosto pa bolniki posegajo po kanabinoidih?
Bolniki posegajo po preparatih, ki jih dobijo na recept, veliko več pa jih uporablja hašiševo smolo (to je pripravek iz konoplje, ki vsebuje kanabinoide), ki je na voljo na črnem trgu. To nam običajno tudi povedo. Sama bolnike spodbujam, naj bodo odkriti in se posvetujejo o vseh sestavinah, za katere sami menijo, da bi jim lahko pomagale. Prilagajamo se vsakemu bolniku posebej ter mu svetujemo, kaj je smiselno, kakšne so uradne indikacije, vsem bolnikom posredujemo tudi izkušnje drugih bolnikov. Ko bolnike, ki jemljejo hašiševo smolo, vprašam, zakaj so se odločili za to, dobim vedno znova enak odgovor: vsi upajo, da bodo na ta način ozdravili raka. Vendar pa ni nobenih dokazov, da bi hašiševa smola zdravila raka! Lahko pa kanabinoidi pomagajo pri drugih stvareh – eden od neželenih učinkov je denimo boljše spanje, kar je pri paliativnih bolnikih lahko dobro, saj imajo pogosto porušen bioritem spanja.

Ali bolniki ob uporabi konoplje jemljejo tudi ostala zdravila?
Moji bolniki jih jemljejo. Žal pa poznamo na Onkološkem inštitutu tudi zgodbe ljudi z ozdravljivimi oblikami raka, ki so se odločili, da se bodo zdravili samo s konopljo, standardno medicino pa opustili. Take zgodbe se lahko končajo tragično. Nas, zdravnike, v takih primerih vedno znova stisne pri srcu, saj se zavedamo, da bi takega bolnika lahko pozdravili.

Bolniki iščejo upanje, preprodajalci pa v njihovi stiski vidijo predvsem priložnost za zaslužek.
Bolniki v zadnji fazi bolezni pogosto iščejo upanje, kar je povsem razumljivo. Žal pa nekateri to izkoriščajo in jih prepričujejo, da bodo s čudežnimi pripravki iz konoplje premagali raka. To so res žalostne zgodbe …

… ki bi jih verjetno lahko preprečili - z ustrezno zakonodajo in registracijo kanabinoidov bi namreč lahko omejili možnost zlorab na črnem trgu.
Zakonodaja je ena stvar, nekaj drugega pa je realno življenje. Z ustrezno regulacijo in registracijo kanabinoidov bi najverjetneje lahko zmanjšali zlorabe na črnem trgu in omejili škodljive posledice. Bolniki ne bi bili več prepuščeni samim sebi in tako tarča preprodajalcev, ki jih zavajajo z lažnimi obljubami. Uporaba kanabinoidov v medicini bi verjetno vodila tudi k boljšemu poznavanju njihovih lastnosti in s tem k smiselnejši uporabi. Ob tem pa bi morale biti postavljene strokovno podprte indikacije, s katerimi bi morali biti zdravniki jasno seznanjeni.

Koliko pa zdravniki sploh vedo o kanabinoidih?
Vsaka nova stvar potrebuje svoj čas. Tudi zdravniki na Onkološkem inštitutu smo morali pridobiti izkušnje, da jih lažje delimo naprej. Sčasoma se bo stanje normaliziralo, vedno pa bodo določeni zdravniki o tem vedeli več, drugi manj. Moram pa povedati, da se v zadnjem času na nas obrača vse več osebnih zdravnikov s prošnjami za nasvet.

V večini teh primerov gre, predvidevam, za nasvet pri obravnavi paliativnih bolnikov, pri katerih kanabinoidi lahko blažijo nekatere simptome.
Pri paliativnih bolnikih gre, kot rečeno, za preplet simptomov. Nekatere od teh simptomov bi z dodatno uporabo kanabinoidov verjetno lahko lažje obvladali. Kar se tiče zdravljenja bolečin, lahko bolnikom v pomoč ponudimo zelo veliko, ob splošni oslabelosti, utrujenosti, odporu do hrane pa imamo na voljo precej manj stvari. Za bolnike pa je to enako pomembno, saj je del celostne oskrbe.

Paliativno oskrbo marsikdo enači z zadnjimi dnevi življenja, toda to je, kot poudarjate, le njen manjši del. Kaj vse torej zajema ta oskrba?
Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi si prizadevamo za obvladovanje telesnih težav napredovale bolezni, izvajanje kakovostne zdravstvene nege ter lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih stisk. Paliativna oskrba ne podaljšuje življenja, ampak skrbi za kakovost življenja ter omogoča boljšo komunikacijo med bolnikom ter zdravnikom. Sama sem paliativni zdravnik, hkrati pa dajem tudi kemoterapijo, saj sem po izobrazbi onkolog internist. Če pride k meni bolnik z rakom na debelem črevesu in ima metastaze že povsod, je to po definiciji paliativni bolnik, saj gre za neozdravljivo stanje. S kemoterapijo, radioterapijo in operativnimi posegi ter s sočasno dobro podporno paliativno oskrbo je danes povprečno preživetje takega bolnika tri leta. Kot zdravnica ga bom vodila skozi vse to obdobje. Kako pomembna je zgodnja paliativna oskrba, nazorno prikazuje raziskava iz leta 2010, opravljena pri bolnikih s pljučnim rakom. Kakovost življenja pri bolnikih, ki so poleg standardne kemoterapije prejemali še paliativno oskrbo, je bila boljša, manj je bilo depresij in anksioznih stanj, ugotavljali so celo daljše preživetje, pa čeprav so primerjalno prejeli manj ciklusov kemoterapije.

Pri tem je pomembno, da je tovrstna oskrba vključena pravočasno.
Tako je. Paliativna oskrba se ne sme začeti v zadnjem obdobju življenja, ampak mnogo prej, ko bolnik lahko še sam pove, kaj želi. Če k nam napotijo aktivno umirajočega bolnika, v zadnjih tednih ali celo dnevih življenja, ga ne poznamo dobro, ne poznamo njegovih želja, zato veliko teže izpeljemo stvari tako, kot bi si sam želel. Paliativo oskrbo je torej potrebno vključiti čim prej, takoj po diagnozi neozdravljive bolezni.

Kaj je najbolj pomembno za take bolnike?
Vsak človek gre svojo pot, vsak bolnik je zgodba zase, vsem pa veliko pomeni, da so slišani. Bolnika je potrebno spoznati, prav tako njegovo družino, potem pa skušaš zgodbo peljati naprej. Protokola o ravnanju ni, saj je vsaka zgodba edinstvena. Včasih bi sama ravnala popolnoma drugače kot bolnik, vendar je on tisti, ki odloča, kaj je zanj pomembno in to moramo upoštevati ter se mu prilagoditi. Nekomu je najbolj pomembno, da bo preživel čudovitih štirinajst dni, drugemu pomeni največ, da bo dočakal rojstvo vnuka. Ko se bolniki še dobro počutijo, imajo določene cilje, mi pa jih pri tem spodbujamo. Veseli smo vsake zgodbe, ki nam jo zaupajo. Nedavno sem se zelo razveselila, ko mi je bolnica pokazala fotografijo novorojene vnukinje. Ko je nekaj mesecev prej prišla k nam, si je želela dočakati njeno rojstvo, in čeprav takrat ni kazalo dobro, sva skupaj šli iz meseca v mesec.

Bolniki, ki jih spremljate, so neozdravljivo bolni. Odhajajo, pogosto utrujeni in oslabljeni. Kako se soočate s temi neizbežnimi odhajanji?
Na našem oddelku je delo timsko, v ekipi je več zdravnikov, medicinskih sester in koordinator paliativne oskrbe, tako da se breme malce razporedi. Vsakdo izmed nas pa ima, razumljivo, tudi šibke točke. Kot mamo me pretrese, ko dobimo na oddelek mlado mamico, ki ima le še nekaj dni življenja, ob sebi pa majhnega otroka. A ker se zavedam, da lahko tudi tem bolnikom pomagam, me to vodi naprej.

Kako pomagate svojcem?
Po prihodu bolnika imamo praviloma sestanek s celotnim timom in najožjimi družinskimi člani, na katerem je prisoten tudi bolnik, če si to želi. Takrat lahko vsi vprašajo vse, kar jih zanima. Pogosto je v ljudeh veliko strahu in negotovosti. Zato jim skušamo svetovati, predvsem pa jim posredujemo informacije in znanje. Večina bolnikov z neozdravljivo boleznijo si namreč želi zadnje obdobje življenja preživeti doma, zato je pomembno, da svojci pridobijo potrebno znanje za ustrezno oskrbo. Pomembno je tudi, da dobijo občutek, da se lahko obrnejo na nas in nas kadarkoli pokličejo. Včasih to storijo že naslednji dan, zgolj zato, da preverijo, ali se res odzivamo.

Večina ljudi se boji umiranja in smrti, o tem povečini neradi govorijo. Kakšen je vaš odnos od smrti? Vas je strah?
Ne bi rekla, da me je strah smrti, je pa prisoten nek občutek nelagodja. Ker se pri delu večkrat soočam s smrtjo, bolj cenim sedanjost. Vsakdanji problemi niso več tako veliki in pomembni, kot bi bili sicer. Delo z umirajočimi bolniki te na nek način bogati in spreminja tvoj pogled na življenje in umiranje.

V Sloveniji paliativna oskrba še vedno ni dostopna vsem, ki bi jo potrebovali. Kje smo na tem področju v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Razvoj paliativne oskrbe je proces, ki smo ga pri nas, v primerjavi s tujino, začeli dokaj pozno. V državah, kjer je paliativna oskrba razvita, jo uvajajo vzporedno z zdravljenjem, pri nas pa jo šele začenjamo umeščati v zdravstveni sistem. Trenutno smo intenzivno usmerjeni predvsem v izobraževanja. Na ljubljanski medicinski fakulteti paliativne oskrbe sicer še ni v predmetniku, na mariborski pa že obstaja izbirni predmet, prav tako imajo določeni zdravniki obveznost kroženja na paliativnih oddelkih. To zlasti velja za onkologe, pa tudi za družinske zdravnike.

Celovita paliativna mreža trenutno deluje le na Gorenjskem, kjer imajo tudi mobilno enoto.
Paliativna oskrba je na voljo po vseh regijah, vendar so med njimi razlike. Na Gorenjskem že deluje paliativni mobilni tim, ki je zelo dobro sprejet, drugod pa mobilnih timov še ni, imamo pa enote za paliativno oskrbo v bolnišnicah. Model, ki si ga želimo, predvideva celovito mrežo z osnovno paliativno oskrbo s strani družinskih zdravnikov in patronažnih sester ter s specialistično paliativno oskrbo v obliki mobilnih enot s strokovno pomočjo bolnikom in svojcem na domu in paliativnih oddelkov v bolnišnicah. S takim sistemom bi lahko zagotovili obravnavo bolnikov doma, hkrati pa jim v primerih, ko je to potrebno, nudili pomoč v bolnišnicah.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 07 Avg 2016, 10:11

Vsak drugi pacient je na hašiševem olju
datum: 5. 8. 2016
Zdravniki bi predpisovali farmacevtske pripravke iz marihuane, hašiševemu olju nasprotujejo.

Čeprav ima indijska konoplja pomirjevalni učinek, je razprava o njej pogosto zelo živahna, še posebej če se je udeležejejo njeni zvesti zagovorniki in njeni goreči nasprotniki. Minuli teden so se oboji srečali iz oči v oči le za kakšno uro, čeprav so na simpoziju o medicinski uporabi kanabinoidov iz konoplje referate prebirali ves dan.

Organizatorji simpozija z društva SEEA.net so zagotovo vedeli, da ima ljudska iniciativa povsem drugačno mnenje od povabljenih razpravljalcev, ki so večinoma znova opozarjali na morebitno škodljivost marihuane. Številke, ki jih strokovnjaki ob takšnih razpravah kažejo na projekcijskih platnih, in s katerimi bi radi dokazovali škodljivost marihuane, niso nikoli prav prepričljive. Prav nasprotno, številne analize kažejo, in se je izkazalo tudi na simpoziju, kako je trava nedolžna v primerjavi z alkoholom in tobakom. A ker red mora biti, jo potem običajno obtožijo, da predstavlja lahko dosegljivo vstopnico v svet trših drog ali da sproža psihoze, zato mora ostati na indeksu prepovedanih rastliln. Ljudska iniciativa, ki je lani zbrala kar 11 tisoč podpisov k peticiji zakona o legalni uporabi konoplje v industrijske in zdravstvene namene ter gojenje v omejenih količinah za lastne potrebe, bi marihuano rada spravila z zatožne klopi. Zato so njeni aktivisti tudi glasno protestirali, ker niso bili povabljeni v razprave na simpoziju, potem ko so jih organizatorji končno prepustili popoldansko na okroglo mizo o medicinski uporabi kanabinoidov.

Trava v poslanskih klopeh

Čeprav je slišati tema suharno strokovna, primerno temu je bilo tako med govorniki kot poslušalci največ zdravnikov, je pred razpravo o zakonu v parlamentu tudi zelo aktualna. Nič čudnega torej, da je bilo med poslušalci opaziti tudi poslanca Darka Jazbeca (PS) iz Ptuja. Ne gre namreč samo za zdravila, pač pa vedno znova pogrevani paradoks, da konoplji, čeprav eni najbolj človeku koristnih rastlin, še vedno nasprotuje dve tretjini držav po svetu. Med njimi je in bo verjetno ostala še naprej tudi Slovenija. Državni zbor bo v četrtek sicer razpravljal, kot mu nalaga peticija ljudstva, o predlaganem zakonu, vendar glede na že objavljeno negativno mnenje vlade o predlogu, ni realno pričakovati, da bi poslanci odobrili rekreativno zakajanje slovenskega ljudstva. Vlada je namreč pred kratkim ocenila, da zakon ni potreben, pač pa le sprememba uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero bi snovi iz konoplje, ki so primerne za uporabo v medicini, iz prve skupine prepovedanih drog premestili v drugo skupino teh snovi, ki se lahko uporabljajo v medicinske namene.

Takšnega mnenja, namreč da so zdravila iz kanabinoidov, ki so v Italiji in Avstriji v prodaji že več let, potrebna Slovencem, sta bila tako predstavnika vlade (Vesna-Kerstin Petrič in Jože Hren, z ministrstva za zdravje) kot zdravniki, večinoma iz protibolečinskih ambulant in paliativne oskrbe (Maja Ebert Moltara, Mateja Lopuh, Josipina A. Červek, Gorazd Červek). Ljudski iniciatorji (predlagatelj zakona Jaka Bitenc in drugi), ki so končno prišli do besede, so za hip prekinili rdečo nit elegantne usklajenosti predavateljev, in zelo glasno povedali, da zahtevajo pravico za vsakega posameznika, da sam odloča, kako se bo zdravil. Če človek ne mara farmacevtskih izdelkov, mora imeti pravico, da sadi svojo konopljo in se z njo zdravi, kakor je prepričan, da je zanj najbolje.

Takšno je na kratko stališče pobudnikov legalizacije marihuane, ki brezpogojno zavračajo vse argumente o morebitni njeni škodljivosti in prav tako brezpogojno zagovarjajo številne njene zdravilne učinke.

Garažna pridelava za črni trg

Na spletu je res mogoče že samo pri naključnem surfanju najti množico raziskav, ki vsaj deloma potrjujejo, kar obljubljajo aktivisti in ljudski glas, namreč da hašiševo olje, derivat iz cvetov konoplje, zaleže pri vse mogočih težavah, celo pri zdravljenju raka, zato bolniki množično posegajo po njem. Najmanj vsak drugi njen bolnik uživa poleg predpisanih zdravil tudi hašiševo olje, je povedala dr. Mateja Lopuh iz paliativne oskrbe rakavih bolnikov v jeseniški bolnici. Tudi drugi zdravniki, zlasti tisti, ki imajo opravka z neozdravljimi bolniki, poročajo o številnih bolnikih, ki v hašiševo temnorjavo smolo polagajo svoje zadnje upe, pa tudi o svojem popolnem nezaupanju do takšnega zdravljenja. Ob tem ko se zavzemajo za medicinske pripravke iz kanabinoidov konoplje, ki so marsikje v Evropi bolnikom že na voljo, skomigujejo nad garažno pridelavo hašiševega olja, češ da gre le za marihuanomanijo.

Ni dvoma da imajo za to nekaj dobrih razlogov. Hašiševa smola na črnem trgu je pač nestandardizirana, saj jo uporabniki kupujejo na črnem trgu, zato ni mogoče vedeti, kako je bila pridelana, kolikšna je vsebnost THC, niti koliko in kako jo bolniki zaužijejo, je opozorila Lopuhova. Sama je pri nekaterih svojih pacientih, za katere je vedela, da so tudi na hašiševem olju, opazila določeno izboljšanje, pri drugih pa tudi nezaželjene stranske učinke. Zgodi pa se tudi, da bolnik z že spodbudnimi rezultati procesa zdravljenja zaradi prepričanja v učinkovitost hašiševega olja opusti zdravstveno oskrbo in se mu stanje znova poslabša, je bilo slišati.

Zdravniki še brez izkušenj

Ljudje v belem so pripravljeni poskusiti, kako se zdravila na podlagi predvsem kanabinoida THC obnesejo pri zdravljenju kroničnih vnetih ali simptomov določenih bolezni a predvsem v obliki dopolnilne terapije. Veliko premalo razlogov pa imajo, je bilo slišati, da bi verjeli, da je novonastajajoča skupina zdravil iz kanabinoidov čudežni vsestranski lek. Med približno 80 kanabinoidi, to so značilne substance konoplje, je najbolj zaželen psihoaktivni THC, zaradi katerega je indijska konoplja na indeksu prepovedanih rastlin.

Kljub prepovedi pa imamo, kot je rekla zdravnica Josipina A. Červek, kanabinoide vsak hip v sebi prav vsi ljudje. Tudi človeško telo proizvaja namreč kanabionide, ki služijo za aktivacijo določenih receptorjev. Kanabinoidi iz konoplje so človekovim identični, zato jim lahko pomagajo še posebej pri raznih oblikah krčov in kroničnih bolečinah, pa pravi dr. Aleš Pražnikar z nevrološke klinike na UKC, ki ima verjetno edini v Sloveniji izkušnje z medicinskimi pripravki iz kanabinoidov. Že pred 10 leti je bolnikom predpisal Marinol, ki so ga intervento uvozili iz Italije, še preden je država spoznala, da je narejen iz prepovedanih kanabinoidov. Njegove izkušnje z zdravilom so podobne tistim, ki jih je na simpoziju predstavil dr. Rudolf Likar iz Celovca. Slednji je po 20-letnem zdravljenju z dronabinolom, nabilonom (v Avstriji poznanem kot canemes) in sativexom spoznal, da kanabinoidi niso najbolj učinkoviti analgetiki za zdravljenje akutne bolečine, niti da zdravijo raka, hkrati pa imajo veliko neprijetnih stranskih učinkov. Aleš Pražnikar stranskih učinkov (zaspanost, omamljenost, zastrupljenost) pri svojih pacientih ni opazil. Ta hip so kanabinoidi v svetu še vedno v fazi poskusnega predpisovanja, zato je prva naloga zdravnikov, da so prepričani, da z novimi zdravili pacientom ne bi škodili. Po Pražnikarjevem mnenju so zdravila iz kanabinoidov marihuane sicer potencialno učinkovita, v kolikšni meri, to pa bo znano šele ko bodo raziskave iz laboratorijev prešle tudi na ljudi in vivo.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 07 Avg 2016, 10:14

Mladostniki v Koloradu po legalizaciji kadijo manj
datum: 6. 8. 2016
Kajenje konoplje se po legalizaciji med mladimi v Koloradu ni dvignilo, kot so opozarjali njeni nasprotniki. Najnovejša raziskava koloradskega Oddelka za zdravje in okolje kaže, da Mladostniki v Koloradu po legalizaciji kadijo manj. Rezultati, ki so jih raziskovalci zbrali na vzorcu 17.000 naključno zbranih učencev koloradskih srednjih in višjih šol, so pokazali, da je lani 21 odstotkov koloradske mladine kadilo konopljo v zadnjih 30 dneh, pred legalizacijo leta 2009 pa 25 odstotkov. Številke iz Kolorada so seveda pod drobnogledom ameriških in svetovnih zakonodajalcev in zagovornikov obeh strani, prav argument o večji uporabi med mladostniki pa se v debatah pogosto pojavlja na strani nasprotnikov legalizacije. Tudi znanstveniki so večinoma proti kajenju marihuane v adolescenci, saj obstaja večja nevarnost, da mladostniki razvijejo odvisnost, tisti, ki jo kadijo redno, pa so tudi bolj nagnjeni k fizičnim in psihičnim problemom. A vsaj v Koloradu to ni povezano z legalno dostopnostjo marihuane za odrasle. »Raziskava kaže, da se uporaba marihuane po legalizaciji ni povečala, saj štirje od petih učencev pravijo, da je niti občasno ne kadijo,« so povedali koloradski raziskovalci.

Kljub temu da je konoplja v ameriški javnosti vedno bolj sprejemljiva in da se vedno več zveznih držav odloča za njeno legalizacijo, če ne v rekreacijske, pa vsaj v medicinske namene, raziskave na nacionalni ravni kažejo, da kajenje med najstniki v ZDA upada. Do letos pa se nobena od raziskav ni posebej ukvarjala z zveznimi državami, kjer je konoplja legalizirana, kar so poleg Kolorada še Washington, Oregon, Aljaska in District of Columbia. Zato ti podatki iz Kolorada, ki zajemajo dve leti po spremembi zakonodaje, prinašajo prelomne zaključke, da zakonsko urejanje uporabe konoplje ni povezano z naraščanjem mladostnikov, ki po njej posežejo. »Statistika jasno pobija teorijo, da naj bi legalna dostopnost marihuane za odrasle privedla tudi do večje uporabe med najstniki. Raven kajenja med mladimi se v Koloradu po koncu prohibicije ni povečala, dejansko je celo nižja od nacionalnega povprečja. Politiki in volivci v državah, ki razmišljajo o podobnih korakih, morajo biti pazljivi na trditve, da so zaradi tega ogroženi njihovi najstniki,« je rezultate raziskave komentiral Mason Tvert, vodja komunikacije pri organizaciji Marijuana Policy Project.

Medtem ko je organizacija, ki nasprotuje legalizaciji konoplje v ZDA, Smart Approaches to Marijuana opozarjala, da študije na federalni ravni kažejo eno najvišjih ravni uporabe konoplje med mladostniki v Koloradu, pa je koloradska raziskava pobila to trditev. Zakaj takšna razlika? Mogoče zato, ker je federalna študija raziskovala na vzorcu 400 mladostnikov, koloradska pa na vzorcu 17.000 mladostnikov. Po drugi strani pa ameriška mladina poroča, da je konoplja že široko dostopna, ne glede na to, če je legalizirana ali ne. Kar 80 odstotkov pravi, da ima do nje lahek dostop, ne glede na to, v kateri zvezni državi živijo, zato jo tisti, ki jo želijo kaditi, že bolj ali manj uporabljajo. Na podlagi te in podobnih raziskav se vedno več ameriških zveznih držav odloča za spremembe v politiki do konoplje. Zadnja, ki je dekriminalizirala posedovanje za osebno rabo, je država Illinois, ki naj bi s to potezo tudi za nazaj očistila kartoteke ljudi. Že letos pa naj bi na pot legalizacije stopilo pet novih zveznih držav: Arizona, Nevada, Massachusetts, Maine in Kalifornija. Dodatnih osem jih je napovedalo zakonodajne spremembe v smeri bolj tolerantne politike do konoplje za naslednje leto.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 09 Avg 2016, 10:52

Nisem želela biti zadeta, kljub raku sem želela dobro živeti
datum: 2. 7. 2016
Onkološkim bolnikom zdaj predpisujejo tudi zdravila iz konoplje.

Slika
Dr. Jožica Červek in Mojca Senčar, predsednica Združenja Europa Donna. Foto: Mavric Pivk/Delo

Čeprav so zdravila iz konoplje pri nas zdaj dovoljena in jih sme predpisati vsak zdravnik z licenco, se za to odločajo le redki. Ker še nihče ni sprožil postopka, da bi bila ta zdravila dostopna na stroške ZZZS, jih je mogoče predpisati le na beli recept. Bolniki, ki jih želijo prejemati, so tako samoplačniki. Med redkimi izjemami so bolniki, hospitalizirani na onkološkem inštitutu (OI).

Zaslugo za to ima onkologinja primarijka dr. Jožica Červek, ki je pred dvema letoma na strokovnem svetu OI sprožila postopek za nabavo kanabinoidov. Za hospitalizirane onkološke bolnike zdaj kanabinoidna zdravila pripravljajo v tamkajšnji lekarni. »Na voljo imamo kanabinoidno raztopino. Zdravilo dobivajo mesec dni, na stroške bolnišnice. Prednost je, da v tem času ugotovimo, ali je takšno zdravljenje zanje smiselno, učinkovito. Enomesečna terapija zunaj bolnišničnega zdravljenja jih potem stane 140 evrov,« razlaga dr. Jožica Červek.

Dodatek k zdravljenju

Za zdaj uporabljajo na OI sintetične kanabinoide, ki so na voljo od leta 2014, fitokanabinoidi oziroma naravni pripravki iz konoplje pa so dovoljeni od marca letos, tako da se šele pripravljajo na njihovo uporabo. Dosedanje raziskave kažejo, da imajo kanabinoidi (učinkovine iz konoplje) pri izbranih skupinah bolnikov v več vejah medicine svoje mesto, običajno kot učinkovit dodatek k standardnemu zdravljenju, s čimer se doseže večji terapevtski učinek. Tudi slovenska zdravniška stroka je začela pred dvema letoma razvijati in izpopolnjevati smernice o uporabi kanabinoidov v medicini. Te so, skupaj z indikacijami in načini uporabe zdravil, nedavno objavili v farmacevtskem vestniku, zdaj pa so onkološki inštitut, zdravniška zbornica in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj začeli pripravljati tri sklope izobraževanj za zdravnike o uporabi zdravil iz konoplje. Prvi bo novembra letos, nadaljevanje prihodnjo pomlad.

Sintetične kanabinoide že zdaj uporabljajo pri zdravljenju simptomov napredovale rakave bolezni, za nevropsihiatrične indikacije, pri epilepsiji, motnjah spanja in hranjenja, pri kronični bolečini, vendar je zdravnikov, ki se odločijo za takšno zdravljenje, le peščica. Tisti, ki se, pa ga običajno uvedejo takrat, ko s standardnimi zdravili ne dosežejo zaželenih učinkov. »To je pravilna odločitev,« pravi Červekova. Zlasti dobrodošla so ta zdravila pri bolnikih, ki imajo veliko različnih simptomov. Na OI prejema konopljina zdravila na mesec med šest in osem bolnikov, koliko je vseh, ki se zdravijo na ta način, pa ni znano, saj teh podatkov, kljub njenim prizadevanjem, ne zbirajo centralizirano.

»Prednost kanabinoidov je, da v nasprotju s standardnimi zdravili ne pokrivajo enega samega simptoma. Bolečina namreč povzroči nespečnost, neješčost, strah, nemir in druge težave in ravno pri tem so lahko ta zdravila učinkovita.« K protibolečinskim zdravilom, če so neučinkovita, tako zdaj bolnikom na onkološkem inštitutu dodajo še kanabinoidno raztopino, magistralno zdravilo, ki ga pripravljajo v svoji lekarni. Do zdaj so uporabljali sintetične kanabinoide, v dobavi so tudi fito- oziroma rastlinski kanabinoidi.

Nekaterim bolnikom, ki želijo naravna zdravila, napišejo tudi recept, s katerim lahko te pripravke dobijo v lekarnah v Avstriji, denimo sativex, ki je v obliki ustnega pršila. V čem se razlikujejo fito- in sintetični kanabinoidi? »Naravni izvlečki imajo manj neželenih učinkov, za zdravilni učinek je potreben tudi manjši odmerek. Pa še ena bistvena razlika je: ko se v laboratorijih sintetizira THC, se ob tem tvorijo še nekatere snovi, ki imajo stranske, neželene učinke,« razlaga onkologinja.

Bolniki med dvema poloma

Ne pomaga pa konoplja pri vseh in bolniki to vedo, pravi. Nekateri so indoktrinirani od zdravilcev in črnega trga, kjer je pogost pojav finančno izčrpavanje. Zlasti tistim, ki opustijo zdravljenje, se povzroča huda škoda. V pripravkih so lahko pesticidi, lahko se zgodi, da sploh ne vsebujejo učinkovitih kanabinoidov oziroma premalo. Ali pa je učinkovine THC zelo veliko, tako kot v rekreativnih preparatih, in imajo negativne stranske učinke. Prav tako se ne upoštevajo kontraindikacije, kot je denimo pri srčnih in starejših bolnikih ter otrocih in mladostnikih, pri katerih je strokovno dokazano, da jim povzročajo večjo ali manjšo škodo, zlasti na kognitivnem področju.

»Bolniki so tako razpeti med dva pola: na enem so zdravilci oziroma samozdravilci in na drugem zdravniki. Nekateri posamezniki, ki ponujajo pripravke na črnem trgu, odvračajo bolnike od standardne medicine in ustreznega zdravljenja, zdravniki pa odvračajo bolnike od uporabe hašiševega olja, ki prevladuje na črnem trgu. Vsak je na svoji strani reke.« Ta slika je sicer nekoliko poenostavljena, dodaja, saj so tudi vmesne situacije. A zagotovo zdravniška stroka ne sodeluje dovolj pri uvajanju novih zdravil iz konoplje.

»Vse skupaj se dogaja prepočasi, predvsem je na tem področju premalo znanja, nekateri imajo predsodek do vsake nove stvari, za povrhu je konoplja še vedno kriminalizirana, kar sproža previdnost. Vendar povzroča THC ob stalnem jemanju telesno odvisnost le pri devetih odstotkih uživalcev, alkohol pri 35 in nikotin pri skoraj 30 odstotkih. Tudi opioidi, ki jih predpisujemo, imajo stranske učinke in povzročajo odvisnosti.«

Dr. Červekova, ki je poleg interne medicine specializirala onkologijo in paliativno oskrbo, spremlja pomembnejše študije in raziskave o vplivu konopljinih zdravil na zdravljenje raka, ki jih izvajajo po svetu. A do zdaj, poudarja, vse te raziskave potekajo na živalskih modelih in na tumorskih celicah, kliničnih raziskav je komaj kaj. Eden od razlogov za to je, da je bila konoplja desetletja povsem zapostavljena kot zdravilo.

»Najverjetneje tudi ni bilo potrebe po teh raziskavah, saj je zelo veliko novih tarčnih sistemskih zdravil. Študije, ki so bile opravljene, pa nedvomno kažejo, da kanabinoidna zdravila vplivajo na rast in razvoj raka, da lahko povzročijo propad rakave celice, ustavijo razmnoževanje celic, ustavijo lahko tvorbo novih žil, ki jih tumor ustvarja, da dobi veliko kisika in veliko hrane, in zmanjšajo metastatski potencial raka.

Tarča pri tem so kanabinoidni receptorji. Vendar rak dojke, denimo, ni ena sama bolezen, temveč je veliko podskupin – če bodo v njem kanabinoidni receptorji, bo bolnica verjetno imela dodatno možnost, da se bo zdravila s kanabinoidi, če receptorjev ni, bo zdravila dobivala v prazno. Vendar za zdaj še nihče ne določa kanabinoidnih receptorjev v rakavih tkivih za klinično uporabo. Neznank je še veliko, načeloma pa so kanabinoidni receptorji v tumorskem tkivu ena od možnih tarč, če jih tumor seveda sploh ima.«

Velik napredek pri raku prinaša ravno kombinirano zdravljenje, saj ima rakava celica več tarč in najbolj učinkovita je zagotovo uporaba zdravil, ki jih napadajo. Kanabinoidna zdravila so tako morda tretja ali četrta možna izbira v bodočnosti in jih je mogoče dobro kombinirati, kar kažejo tudi nekatere študije. V kombinaciji s sistemsko terapijo, torej s citostatiki in biološkimi zdravili, je lahko uspeh zdravljenja boljši. A takšnega zdravljenja še ni. »Lahko pa ta zdravila, glede na spodbudne podatke, uporabljam pri neozdravljivih bolnikih v paliativni oskrbi za zdravljenje simptomov bolezni,« razlaga zdravnica. Pomagajo predvsem izboljšati kakovost življenja.

Tega, da se bolnik z rakom popolnoma pozdravi s hašiševim oljem, ne verjame: »Ko se iz primarnega tumorja razširi v druge organe, ko je tumor naredil zasevke, ni zdravila, ki bi lahko to bolezen pozdravilo. Metastazirani rak je zdaj neozdravljiva bolezen.«

Brez evforije in stranskih učinkov

Med pacienti dr. Červekove je tudi dr. Mojca Senčar, nekdanja zdravnica in predsednica združenja Europa Donna, ki brez dlake na jeziku spregovori o zdravljenju s konopljo. Raka je prvič prebolela pred 35 leti, pred dvema letoma se ji je po 33 letih povrnil v metastatski obliki. »Ostalo je morda nekaj celic, kar je povsem dovolj, da so se, ko je padla odpornost, nekje ugnezdile in se začele razvijati. Te celice, hormonsko odvisne, so se začele razširjati v pljučni ovojnici. Ko so začeli iskati primerna zdravila, mi sprva niso čisto nič pomagala, povzročila pa so veliko stranskih učinkov – izjemno me je srbela koža, v ustih sem imela afte, spremenil se mi je okus, zmanjšal se je apetit –, sem si rekla, da šteje kakovostno, ne dolgo življenje.

Takrat sem slišala veliko o zdravilih iz konoplje. Čeprav nisem vedela veliko o njih, sem se odločila, da bom poskusila. Prva sem se priključila v študijo, ki jo je začela dr. Červekova. Preizkušali sva, kakšno razmerje THC in CBD (aktivna substanca v konoplji, ki ne deluje psihoaktivno, op. p.) je primerno zame in tudi za druge bolnike. Nisem želela biti 'zadeta', želela sem dobro živeti. Ker sem po osnovni stroki anestezistka, onkologinja, sem si laže določala tudi odmerek. Najprej smo poskusili z razmerjem med THC in CBD 1: 1, pa ni bilo dobro. Imela sem motnje ravnotežja, jaz pa sem hotela voziti, normalno živeti. Potem smo poskusili razmerje 1 : 2. Zdaj jemljem zjutraj čisto majhen odmerek, zvečer nekaj več, vmes pa nič. To mi zadostuje,« pravi Mojca Senčar, ki se z onkologijo ukvarja že 52 let, od tega je 16 let tudi predsednica združenja.

Izboljšanje je bilo občutno. »Nisem imela več hude srbečice, okus se mi je nekoliko povrnil, nimam več težav z vnetjem v ustih, manj imam bolečin v sklepih in mišicah, bolje spim, imam več apetita ... Ljudje se sploh ne zavedajo, kako pomembna je prehrana za bolnika. Njegov metabolizem je povsem drugačen kot pri zdravem človeku, zato je za to, da živiš dlje, izjemno pomembno, kako se prehranjuješ. Pomembno je tudi, da si dobre volje. Jaz sem večna optimistka. Ta zdravila jemljem že dobro leto in pol, začela sem lani februarja. Pomembno je, da se dobro počutim, da imam voljo za delo. Nisem evforična in nimam stranskih učinkov,« je optimistična Mojca Senčar.

Razočarana je, ker zdravniki nimajo dovolj izkušenj na tem področju. »Danes je znano, da ima telo svoj kanabinoidni sistem, ki je zelo pomemben, saj skrbi za to, da smo v ravnovesju, za našo homeostazo. Razočarana sem, da mladi zdravniki niso bolj entuziastični, da jih ne zanimajo nove stvari. Ko sem bila mlada zdravnica, sem takoj, ko sem izvedela za kakšno novo metodo, želela to preizkusiti v praksi.«

Ne opuščati zdravljenja

Ne le na področju konoplje, nasploh zdravniki premalo razmišljajo o tem, da ni dovolj, da dajo samo agresivna zdravila, ki pozdravijo ali ustavijo bolezen, je kritična. »Premalo upoštevajo, da imajo lahko ta zdravila hude stranske učinke, o tem premalo seznanijo bolnike, ne potrudijo se dovolj, da bi jim pomagali. Bolnik izgubi voljo do življenja, če je to le še životarjenje.«

Ker imajo nekatera zdravila hude stranske učinke, marsikdo na tiho opušča zdravljenje, opozarja dolgoletna onkologinja. Zdravniki se namreč premalo zavedajo, da ni dovolj, da samo živiš, ampak tudi, kako živiš. Vendar morajo tudi bolniki vedeti, da konopljina zdravila niso zdravilo za raka, zato ne smejo opustiti zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik, opozarja. Pa vendar zlasti tisti, ki imajo nizek prag tolerance in že navadnim težavam niso kos, opuščajo jemanje zdravil.

»Ker so ta zdravila mnogokrat preventiva razvoja metastaz, si s tem lahko kopljejo grob. Prepričana sem, da moraš zaupati klasični medicini, zraven pa si moraš privoščiti vse, kar ti olajša življenje in okrepi imunski sistem.« Kakor pravi, je rak bolnikov spremljevalec do konca življenja, edini spremljevalec, od katerega se ni mogoče ločiti. Pomembno je le še, v kakšnem sožitju bivata.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley


Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 3 in 0 gostov



Opozorilo

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.

Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

cron