NOVICE iz sveta konoplje

Uporaba, zloraba, uživanje, posledice, hašišarska parafernalija...
Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 16 Okt 2016, 19:03

Pacient, ki je poslancem odprl oči: Kanabis smola me je pozdravila
datum: 16. 10. 2016
Odločilen nastop na Odboru za zdravstvo, ki je prejšnji petek soglasno naložil ministrstvu za zdravje, da spremeni razvrstitev konoplje in jo legalizira za medicinske namene, je bil govor Rastka Križančiča z Inštituta za notranje ravnovesje. Jasno in pogumno je poudaril, da ga je kanabis smola podzravila in da od leta 2007 zaradi terapije s konopljo čuti le še posledice bolezni – kroničnega vnetja debelega črevesa, ki ga je prej težilo več let. »Vse sem preizkusil, kajenje, uparjanje, svečke, a najbolj mi je pomagala smola. Ta ne le blaži, ampak zdravi,« je pojasnil poslancem in drugim udeležencem nujne seje. Preizkusil je tudi sintetične kanabinoide in opozoril: »Sintetika veliko manj pomaga kot smola.«

Slika
Na fotografiji Rastko Križančič (Vir: Facebook)

O zdravilnih učinkih konoplje mu je oči odprl avstrijski zdravnik dr. Kurt Blaas, a zaradi nelegalnosti konoplje in konopljine smole s tem njegove težave niso bilo končane. Pojasnil je, da je bil kot bolnik deležen diskriminacije, tako kot veliko njegovih sotrpinov. Ker si je želel pomagati sam s samooskrbo, sta ga doleteli obtožnici, da sodeluje v kriminalni združbi ter za preprodajo in promet s prepovedanimi drogami. »Sistem, kot je zdaj zastavljen, povzroča veliko škode. Mene so preganjali in čeprav je tožilka od obtožnic odstopila, je škoda že bila storjena.« Kot bolnik je bil zaradi kazenskega pregona podvržen tudi dodatnemu stresu.

»Potreboval sem 15 let, da sem ugotovil pravilno terapevtsko dozo, ker zdravniki ne vedo, kaj svetovati. Rad bi, da bi mi zdravnik povedal, kako in koliko konoplje uporabljati za zdravljenje,« je dodal Križančič. Meni, da bi morali biti medicinska konoplja in kanabis smola dosegljivi na recept in ne plačljivi. Trenutno je po izračunih Inštituta za notranje ravnovesje cena farmacevtskih preparatov v povprečju kar 6,8 krat dražja kot kanabis smola na že tako dragem črnem trgu. »Govor o zapletenih postopkih gre v smer monopolizacije. Obstaja tisoč vrst konoplje za tisoč različnih stanj, zato je ne moreš standardizirati,« se je odzval tudi na pozive, da je konopljo potrebno v medicino uvesti izključno kot standardizirano zdravilo.

Križančič je poslance za konec pozval, da zberejo pogum in čim hitreje rešijo nevzdržno stanje za številne paciente (mimogrede, Milan Krek je postregel s podatkom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se že več kot 50 odstotkov bolnikov z rakom zdravi s konopljo). Za nastop si je Križančič prislužil številne zahvale sodelujočih na seji, tako poslanci kot predstavniki stroke so se mu zahvalili, da je z njimi delil svojo izkušnjo, na podlagi katere so svojo odločitev o legalizaciji medicinske konoplje še lažje sprejeli.

- vir: Konoplja.net

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 18 Okt 2016, 11:05

Bo Slovenija medicinsko konopljo uvažala ali gojila sama?
datum: 18. 10. 2016
Pot k legalizaciji medicinske konoplje je odprta, kdaj pa bodo slovenski bolniki izdelke iz konoplje dejansko lahko dobili na recept, je še veliko vprašanje. Še večje, ali bomo medicinsko konopljo pridelovali v Sloveniji in kdo bo za to dobil licenco.

Slika
Na eni največjih legalnih plantaž pridelave konoplje zraste šest tisoč rastlin, kar zadostuje za pripravo zdravil za okoli štiri tisoč bolnikov. (Foto: epa)

"Za pridelovanje konoplje za medicinske namene so pri nas pogoji idealni," pravi Miran Perko, ki se sicer ukvarja s pridelavo industrijske konoplje. "Klima, kot je v Sloveniji, je za pridelavo konoplje bistveno boljša, kot na severu Evrope. V Goriških Brdih in Halozah lahko vzgojimo boljšo konopljo kot v Koloradu, kjer se hvalijo, da pridelujejo najboljšo medicinsko konopljo," dodaja Perko.

Država mora zagotoviti zadostno količino konoplje

Vlada Alenke Bratušek je spomladi 2014 sprejela uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog s katero je omogočila uporabo zdravil na osnovi kanabinoidov. Uporaba cveta konoplje in njena pridelava sta še vedno prepovedani.


Za legalizacijo konoplje v medicinske namene so se nedavno izrekli tudi zdravniki, ki menijo, da bi zdravljenje morala plačati zdravstvena zavarovalnica ter da mora biti medicinska konoplja zagotovljena v takšni količini, da bo zadostna za vse bolnike, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje.

Obor za zdravstvo je tako v začetku meseca ministrstvu za zdravje naložil, da v 60 dneh spremeni pravilnike tako, da konoplja ne bo več v skupini najstrožje prepovedanih drog, in s tem omogoči njeno uporabo v medicinske namene. "V zvezi s pravnimi podlagami, ki bi v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene bomo na podlagi primerov iz držav, kjer že poznajo tako ureditev, bomo pripravili predlog spremembe zakonodaje," pravijo na ministrstvu.

Jo bomo gojili ali uvažali?

Konopljo danes uporablja vse več bolnikov, kupujejo jo na črnem trgu. Ob legalizaciji konoplje v medicinske namene bi bil uvoz sprva smiseln, nato pa bi bilo potrebno zagotoviti samooskrbo in neodvisnost od multinacionalk.

Ministrstvo: Zahtevno in drago

Kaj je torej potrebno, da bi pri nas omogočili proizvodnjo konoplje v medicinske namene?. "Gre za zahteven in kompleksen proces, ki ima tudi znatne finančne implikacije, saj mora država vzpostaviti hierarhičen in državno-monopolen sistem za opravljanje vseh potrebnih nalog: od izdajanja dovoljenj in določitve parcel za gojenje do nadzora nad njim, nakupa tako pridelane konoplje, uvoza, izvoza, trgovine na debelo in ohranjanja zalog pridelane konoplje. Hkrati je treba pripraviti oz. dopolniti in spremeniti tudi podzakonske akte," pravijo na ministrstvu za zdravje.

Po veljavni pravni ureditvi sta tako konoplja kot njena aktivna snov THC (tetrahidrokanabinola) razvrščeni v prvo skupino uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, kamor so uvrščene snovi, ki se uporabljajo le za znanstveno-raziskovalne in učne namene.Prepovedane droge iz skupin II in III se lahko proizvajajo, dajejo v promet in imajo v posesti za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene. Pravno ureditev za zdravila, izdelana iz konoplje, je v Sloveniji torej mogoče doseči s spremembo veljavne uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in na podlagi zakona o zdravilih, ki določa pogoje za registracijo in promet z zdravili.


SD: Nič čakati

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami v 28. člen Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961 od držav pogodbenic zahteva, da morajo, če dovolijo gojenje rastline konoplje za proizvodnjo konoplje ali konopljine smole, za gojenje konoplje vzpostaviti sistem nadzora, ki je enak tistemu, ki ga Enotna konvencija v svojem 23. členu predvideva za gojenje opijskega maka za proizvodnjo opija.


"Menimo, da s tem ne bi smeli čakati: hkrati z omogočenjem medicinske uporabe konoplje bi morali dovoliti in urediti tudi pogoje za njeno gojenje v Sloveniji. Sistem moramo vzpostaviti na dolgi rok, da se razvijejo tudi slovenski pridelovalci in proizvajalci zdravil," pravijo v SD, kjer so pripravili zadnji predlog zakona o legalizaciji konoplje, ki je še v koalicijskem usklajevanju.

Pridelovanje na prostem ali v dvoranah?

"Konopljo za medicinske namene bi lahko proizvajali kmetje, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, saj je pri tovrstni proizvodnji največ težav ravno s pesticidi. Vendar dvomim, da bo ministrstvo pripravilo tak zakonski predlog, ki bo to omogočil. Menim, da se bodo odločili za pridelavo v zaprtih dvoranah z lučmi, z metodo hidroponike," meni Perko. S proizvodnjo v dvoranah bi sicer lahko preprečili navzkrižno opraševanje z industrijsko konopljo in nadzirali vsebnost THC, bi pa bil tak način proizvodnje, kot pravi Perko, tudi zaradi strogih kriterijev, za posameznika izjemen finančni zalogaj.

Nadzorni organ?

Za proizvodnjo in predelavo konoplje mora država, glede na konvencijo, ustanoviti, če tega še ni naredila, in financirati državne organe, ki določijo zemljiške parcele kjer bo gojenje dovoljeno ter proizvajalcem izdajo licence, oziroma dovoljenja za proizvodnjo. "V zakonskem predlogu predvidevamo, da je to Agencija za zdravila in medicinske pripomočke, ki že sedaj nadzira vse, kar je povezano z drogami za medicinsko uporabo," pravijo v koalicijski SD. Licencirani pridelovalci bi tako, kot to velja za vsa ostala zdravila, bili pod nadzorom Agencije za zdravila.

Kot to določa Zakon o zdravilih (182. člen, 3. odstavek), je nadzorni organ za vse prepovedane droge iz skupin II in III Agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Če se konoplja uvrsti v skupino III (ali II), bo ta nadzor tudi avtomatično prešel na Agencijo za zdravila.

Težave s terminologijo

Da je s proizvajanjem konoplje potrebno pohiteti, da nam je ne bo treba uvažati, se strinjajo vsi sogovornik, zaplete pa se lahko že pri premestitvi konoplje premestitvi konoplje iz I. v II.skupino. "V I. skupini je rastlina konoplja, ki je sama po sebi nepsihoaktivna snov brez kakršnih koli medicinskih potencialov, razlaga medtem ko je konoplja v resnici zgolj cvetni vršiček, ki še vsebuje smolo, z izjemo listov in semen," razlaga Tomaž Koren, vodja projekta Konoplja.org in član vladne komisije za droge. Ker konoplje torej ni na seznamu prepovedanih drog, jo bo treba, kot kaže, na novo uvesti, rastlino konopljo pa z njega umakniti.

Kdaj začetek proizvodnje?

Medtem, ko Koren iz organizacije Konoplja.org meni, da ustrezne spremembe, ki bi omogočile proizvodnjo konoplje doma ne bodo izvedene še vsaj v treh letih, na ministrstvu, kjer imajo v rokah škarje in platno pravijo, da bi celoten proces ob usklajenosti vseh deležnikov lahko izpeljali že v naslednjem letu.V SD, kjer so že pripravili zakonodajne predloge pa menijo, da bi lahko gojenje steklo že takoj; oz.v trenutku, ko bi konopljo uvrstili v eno od skupin za medicinsko uporabo. Ker imajo nadzorniki določene zadržke, jim zakon nalaga, da morebitne dodatne pogoje za podeljevanje dovoljenj pripravijo najkasneje v 6 mesecih.

- vir: Žurnal24.si

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 18 Okt 2016, 11:07

Revni kmetje gojijo travo
datum: 18. 10. 2016
Albaniji zaradi obsežne pridelave marihuane pravijo tudi evropska Kolumbija.

Albanija je dolga desetletja veljala za najbolj izolirano evropsko državo, 26 let po koncu komunizma pa se je drži prav tako nelaskav naziv največje pridelovalke marihuane na celini. A za številne revne hribovske kmete je gojenje indijske konoplje edina možnost za preživetje. »Nisem zločinec. Obup me je pripeljal do tega, da gojim konopljo,« pravi 50-letni Ilir iz okolice mesta Krujë. »Pa še tako komaj preživim,« pove možakar, ki je dolga leta delal v Grčiji, a se je zaradi gospodarske krize vrnil v domovino.

Cvetoč posel, 
a ne za kmete

Marihuana na evropskem trgu dosega lepe cene. Veliki trgovci za kilogram dobijo po 300 evrov (na črnem trgu v Grčiji in Italiji pa jo preprodajalci prodajo vsaj desetkrat dražje), kar je nekako primerljivo s ceno pol tone pšenice. Pri tem kmetje dobijo le majhen delež zaslužka. Albanija je postala tudi prehodna država za južnoameriški kokain in afganistanski heroin na poti v Evropo, zaradi česar so se še povečali pritiski na vlado v Tirani, ki želi vstopiti v Evropsko unijo. Toda zaradi težko dostopnih hribov ima albanska policija, ki jim s helikopterji pomaga tudi Italija, velike težave z iskanjem in uničevanjem polj indijske konoplje. Kriminalne tolpe obvladujejo pridelavo in trgovino z marihuano, pri čemer s pridom izkoriščajo obupane kmete, ki poskušajo nahraniti svojo družino.

Albanska policija je letos izvedla že 1250 racij in uničila več kot 2,3 milijona rastlin konoplje. Aretiranih je bilo več kot 250 ljudi, med njimi 20 skorumpiranih policistov, zaplenjenih pa je bilo okoli devet ton marihuane. Največja operacija poteka v okolici Lazarata, ki slovi kot prestolnica kanabisa. Po ocenah strokovnjakov v tem delu Albanije vsako leto pridelajo okoli 900 ton marihuane s tržno vrednostjo 4,5 milijarde evrov, kar je nekako tretjina albanskega bruto domačega proizvoda. A po ocenah strokovnjakov se stvari le premikajo, saj zaradi vseh teh racij v Evropo pride manj albanske marihuane.

- vir: Slovenske novice

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 24 Okt 2016, 08:52

Rick Simpson: Pridelava konopljine smole na nov način
vir: Konoplja.net
datum: 23. 10. 2016

Slika

Slovenijo je pred kratkim znova obiskal Rick Simpson, ki zdaj živi v Zagrebu s svojo soprogo. V zadnjem času je veliko potoval in preživel nekaj mesecev v Indiji, kjer je žal neuspešno iskal za pridelovanje znamenitih »phoenix tears« primerne sorte konoplje z visoko vsebnostjo kanabinoidov. »Trudim se iti kamorkoli lahko, da širim besedo in še več ljudi vpletem v boj za konopljo. Zdaj smo na točki, ko ga ni več mogoče zaustaviti,« pravi. Simpson se že nekaj časa trudi vzpostaviti semensko banko, v kateri bi zbral vse možne sorte, ki so dovolj »močne in zdrave«, ob tem pa tudi inštitut za konopljo. Hkrati je še naprej inovator, ki ga zanima pridelava konopljine smole v kar se da čisti in potentni obliki.

Zdaj dela na napravah, od katerih bi ena zbirala čisti konopljin cvet, druga pa ga uparila ter tako izločila najbolj čisto smolo doslej, pri tem pa bila tudi cenovno dostopna za vse, ki jo potrebujejo za zdravilo. »Kar sem delal prej, je bilo, da sem z mrzlo vodo ločil rastlinske delce, ki plavajo, in konopljin cvet, ki se potopi. Potem sem ta cvet uparil in ugotovil, da smola, ki ostaja po uparjanju ni skurjena, ampak so to čisti kanabinoidi. Moj cilj od takrat je proizvesti majhen jeklen zbiralnik in uparjalnik (vaporizator). Nekaj za domačo rabo, pri čemer bi vsak lahko delal najboljše ekstrakte iz konoplje, če bi imel najboljši material. Pridelava konopljine smole mora biti poceni, dosegljiva, nenevarna.«

Zato želi, da bi se cena njegovih iznajdb gibala med 200 in 300 dolarji, da si jih bo večina lahko privoščila. S tem postopkom naj bi ustvaril že 100-odstotno čisto smolo, zgolj iz kanabinoidov, kar so potrdili tudi testi dr. Paula Hornbyja. Smolo je tudi že preizkusil na rakavem bolniku, delovala pa je bolje, kot vsi njegovi prejšnji ekstrakti. »Moral bi videti, kaj dobim na koncu. Tudi dvakrat, trikrat močnejše ekstrakte.« Postopek je tudi bolj varen, saj ni ognja in topil, dodaja. Optimističen je glede dogajanja v Sloveniji, predvsem tega, da so tožilstva in sodišča začela opuščati pregon ljudi, ki si rastlino gojijo za lastne potrebe, a je ne preprodajajo. »Da si goji rastlino in jo uporablja zase, je pravica vsakega človeka. Dovolj bi bilo, da se v Sloveniji nadaljuje sedanji trend, ko se ustavlja pregon. Potem bi bili prva država, ki se je dejansko zavzela za svoje ljudi.«

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 24 Okt 2016, 09:05

Bolniki potrebujejo zdravila iz konoplje. Takoj.
vir: Delo.si
datum: 17. 10. 23

Po mnogih letih končno premik! Zadržkov do zdravljenja s konopljo ni več, zdaj se odpirajo nova vprašanja.

Slika
Uradnega prevoda konvencije o mamilih, ki regulira tudi konopljo, ni Slovenija nikoli naredila. Foto: Reuters

Soglasno sprejetje sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo, da mora ministrstvo za zdravje v 60 dneh konopljo uvrstiti v nižjo skupino prepovedanih drog in narediti vse, kar je treba, da se omogoči zdravljenje z njo, je velik korak naprej, so bili usklajeni vsi glasujoči poslanci. O tem so se zedinili tudi zdravniki in bolniki. Konopljo želijo čim prej.

»Upam, da se dogovarjanje o medicinski konoplji ne bo vleklo še deset let, bolniki pa bodo zato brez zdravila.« Milan Krek, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Nujna seja odbora za zdravstvo je bila 7. oktobra letos na pobudo poslanske skupine opozicijske Združene levice (ZL), ki je predlagala, da ministrstvu za zdravje naložijo, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog in pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom ter pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Vlada je marca letos poleg sintetičnih kanabinoidov sicer omogočila tudi uporabo ekstraktov iz rastline konoplja, vendar uporaba cveta konoplje in njena pridelava še vedno nista dovoljeni. Ker predpisovanje zdravil iz konoplje še vedno ni urejeno, so bolniki prepuščeni črnemu trgu. Po nekaterih ocenah si s temi izdelki pomaga polovica bolnikov z rakom in na črnem trgu se izpostavljajo kriminalizaciji, opozarjajo v opozicijski stranki.

Čeprav zdravniki čedalje bolj podpirajo zdravljenje s konopljo, še ni pripravljenih smernic, kako in komu ta zdravila predpisovati, mnogi zdravniki o tem ne vedo dovolj. Kakor je na seji odbora dejal predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, ima konoplja v družbi številne slabe indikacije, zato je prav, da je njena raba omejena, vendar ima tudi zdravilne učinke, včasih celo boljše, kot jih imajo pripravki farmacevtske stroke, in manj neželenih učinkov. V nasprotju z vsemi velikimi težavami v zdravstvu je mogoče področje zdravljenja s konopljo dokaj hitro urediti, je prepričan Možina.

Tudi po mnenju ZL ni nikakršnih strokovnih zadržkov več, da ne bi bolnikom čim prej omogočili dostopa do zdravil, ki so veliko cenejša in učinkovitejša od sintetičnih pripravkov. »Legalizacija uporabe konoplje v medicinske namene je tako postala le še stvar politične volje,« so prepričani v opozicijski Združeni levici, kjer zagotavljajo, da bo zakonski ureditvi uporabe konoplje v medicinske namene sledila njena popolna legalizacija.

Predlog opozicije, naj ministrstvo za zdravje konopljo prestavi v nižjo skupino prepovedanih drog ter s tem omogoči zdravljenje s konopljo in njeno raziskovanje, so soglasno podprli poslanci vseh strank, več pomislekov so izrazili predvsem predstavniki ministrstva. Ti namreč med drugim vztrajajo pri izrazu medicinska konoplja, ki pa v mednarodnem pravu in zavezujočih konvencijah ZN sploh ne obstaja. Kakor je dejala državna sekretarka Nina Pirnat, »bomo spremenili in dopolnili uredbo tako, da bodo upoštevani predlogi medicinske stroke, in medicinsko konopljo uvrstili v drugo skupino, pri čemer bomo jasno določili, kaj je medicinska konoplja«. Po zdaj veljavni zakonodaji sodijo med legalna zdravila iz konoplje zdaj smola, tinkture in razni drugi pripravki, prepovedana je le uporaba cveta oziroma konoplje kot take. Uvrstitev konoplje med zdravila pa ministrstvu za zdravje ne diši. »Upam, da se zaradi tega, ker se ne morejo dogovoriti o medicinski konoplji, zgodba ne bo vlekla še deset let, bolniki pa bodo zato ostali brez zdravila,« opozarja Milan Krek.

Terminološka zmešnjava

Kljub opozorilom Simona Zajca (SMS), da je treba pri sprejemanju teh ukrepov paziti, da ne bo nastala še večja terminološka zmeda, kot je v naši zakonodaji že zdaj, se po vsem sodeč temu ne bo lahko izogniti. »Če v II. skupino premaknemo samo medicinsko konopljo, ostane konoplja še vedno v I. skupini, s čimer bomo zdravnikom in bolnikom spet zvezali roke. S tem povzročimo neujemanje tudi pri poročanju mednarodnim organizacijam,« opozarja poslanec.

Uvedba termina medicinska konoplja je samo še eden od poskusov, da se na to področje vnese še več zmede, meni tudi Božidar Radišič. predstavnik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe. Konoplja (ne glede na vsebnost kanabinoidov) je namreč ena sama rastlina, Cannabis sativa L., poimenovanje pa je odvisno od namena uporabe. Tako je lahko ista konoplja, namenjena za pridelavo vlaken, hrane ali zdravila, pravi Radišič, prepričan, da bo »debata o pravilni umestitvi konoplje še zelo zanimiva«.

Slika
Ponekod v tujini je že na voljo v lekarnah, pri nas so bolniki za to še prikrajšani. Foto: Reuters

Zmešnjava je že zdaj velika, je kritičen Tomaž Koren, inženir kmetijstva, vodja projekta Konoplja.org in član vladne komisije za droge. »Težava bo že pri premestitvi konoplje iz I. v II. skupino, saj konoplje sploh nimamo uvrščene na seznam prepovedanih drog, ampak je tam rastlina konoplja, čeprav urad ZN za droge in kriminal (UNODC) natančno določa, da sta to dve različni stvari.« Rastlina konoplja je namreč nepsihoaktivna snov brez kakršnih koli medicinskih potencialov, medtem ko je konoplja v resnici zgolj cvetni vršiček, ki še vsebuje smolo, z izjemo listov in semen, razlaga Koren. Tako je pri nas v resnici že ves čas zakonsko nadzorovana industrijska konoplja, katere cvet lahko vsebuje do 0,2 odstotka THC.

»Rastlina konoplja namreč postane droga šele takrat, ko je na njej cvet oziroma konoplja. Vršički, ki vsebujejo semena in liste, pa so zgolj za industrijsko rabo, za izdelavo semen in vlaken. Da so predlagatelji konvencije leta 1961 zaščitili industrijo, so iz nje izvzeli rastlino konopljo za namen pridelave za semena in vlakna, medtem ko so vanjo uvrstili konopljo – cvet, ki je v resnici droga. Pri nas pa je zaradi razlage v SSKJ, po kateri je konoplja 'visoka kulturna rastlina, ki se uporablja za vlakna in semena', napačno tudi tolmačenje v zakonodaji.«

Slovenija je od osamosvojitve preprosto vse ukinila in prepovedala še tisto, kar je omogočala nekdanja Jugoslavija, ki pa je naredila premalo, meni Koren. Tako je bilo, denimo, zdravilo dronabinol že leta 1971 v II. skupini in bi ga lahko uporabljali, medtem ko so pri nas še pred nekaj leti trdili, da to ni mogoče. V resnici le Jugoslavija tega ni ratificirala.

Če bo ministrstvo vztrajalo še pri uvedbi pravnega termina medicinska konoplja, bo to le povečalo zmedo. Uporablja se lahko zgolj pogovorno, da se lažje loči med t. i. medicinsko in industrijsko konopljo, pravi Koren, ne pozna pa ga nobena mednarodna konvencija.

Ker konoplje torej ni na seznamu prepovedanih drog, jo bo treba, kot kaže, na novo uvesti, rastlino konopljo pa z njega umakniti. Obenem predlaga Koren uvrstitev konoplje v III., in ne II. skupino prepovedanih drog, saj so v tej morfij, metadon in druga nevarnejša zdravila, med katera konoplja po zadnjih raziskavah ne sodi. »Cvet oziroma vršiček vsebuje v Sloveniji na črnem trgu v povprečju samo osem odstotkov THC ali še manj. Zgodbe o 20, celo 25 odstotkih vsebnosti so napihnjene. V raznih tinkturah in smolah je koncentracija THC večja kot v cvetu, zato je tudi zastrupitev s tem pri nas kar nekaj, tako da je smiselno, da ostane v II. skupini prepovedanih drog.«

Črni trg je podivjal

Izobraževanja zdravnikov, ki bodo lahko predpisovali zdravila iz konoplje, se bodo začela novembra, prve smernice strokovnih kolegijev za rabo pri onkoloških zdravnikih, otrocih z epilepsijo, nevropatski bolečini, multipli sklerozi in drugih boleznih že nastajajo. Milan Krek ugotavlja, da bi številni bolniki že danes potrebovali zdravila iz konoplje, vendar jih žal ne dobijo drugje kot na črnem trgu. »Potrudimo se, da to uredimo,« je pozval. Po njegovem bi bilo neprimerno, da bi s tem še naprej zavlačevali, ker se denimo ne bi mogli uskladiti, ali gre za medicinsko konopljo ali konopljo v medicinske namene. »Ker ministrstvo leta 2009, ko so zdravila iz konoplje začela preplavljati Slovenijo, zdravljenja ni omogočilo, je črni trg preprosto podivjal. Prav zaradi teh prodajalcev so lahko bolniki kakovostno preživljali zadnje obdobje svojega življenja, ko zdravstvo ni moglo več pomagati,« meni Koren. Na črnem trgu je menda konopljina smola po nekaterih izračunih kar šestkrat cenejša kot zdravila v lekarnah.

A če želi država črni trg zmanjšati, ga mora najprej dobro spoznati. »Čeprav ves čas trdijo, da je na črnem trgu slabo blago, to ne drži. Uporabniki so sami poskrbeli za nadzor nad kakovostjo zdravil, ker jim država tega ni omogočila. Teste izvaja že več podjetij, tako da se je črni trg samoreguliral, že nekaj let so na voljo profesionalne laboratorijske ekstrakcije. So pa večinoma narejene s topili, ki niso primerna za uživanje. To se bo uredilo z ozaveščanjem in dostopom do legalnih zdravil. Bolj ko bomo omejili dostopnost do konoplje kot zdravila, bolj se bo ohranjal črni trg,« je prepričan Koren. »Če bomo konopljo uvrstili v II. skupino drog, predpisovanje omejili na specialiste in tudi količinsko, bomo naredili vse tisto, kar smernice odsvetujejo.«

Izkušnje drugih držav kažejo, da ljudje preprosto želijo več, kot jim ponuja farmacija. Celo na Nizozemskem denimo, kjer imajo uradno na voljo šest sort konoplje v zdravilne namene, marsikdo še vedno hodi v coffee shope, ker je tam večji nabor konoplje, ki jo še vedno pridelajo nelegalno. Policija v teh primerih pogleda skozi prste, zdaj pa so že pobude, da bi takšna pridelava in prodaja v coffee shopih legalizirala. Vendar to ne pomeni, da bo vsakdo lahko počel, kar bo želel, ampak pod določenimi pogoji, pravi Koren. Podobno je v Koloradu v ZDA.

Kako do lastne pridelave

Tudi o tem, kako naj bi v Sloveniji zagotavljali zdravila iz konoplje, se mnenja razlikujejo. Vlada je v zadnjih letih zavrnila dva predloga zakonov, s katerima so želeli aktivni državljani legalizirati pridelavo konoplje za lastno uporabo. Zadnji predlog zakona o legalizaciji konoplje, ki je menda še aktualen, je pripravila stranka SD, a se o njem koalicija ne more uskladiti. Ko bo konoplja uvrščena v nižjo skupino prepovedanih drog, bodo njeno pridelavo določali predpisi, ki že veljajo za druga zdravila, kot je denimo mak za izdelavo morfina. Strogih predpisov, povezanih z visokimi stroški, se bodo lahko držale le večje farmacevtske družbe, za manjša podjetja bo verjetno primernejši uvoz, tako je tudi na Nizozemskem, pravi Koren. A dokler zdravniki konoplje ne bodo predpisovali, tudi uvoza ne bo.

»Vsaka država, zlasti Slovenija, ki je majhna, bi morala poskrbeti, da zaščiti lastno pridelavo, ker so v tujini na rastlinah že patenti. V nasprotnem primeru bomo plačevali drugim. Glavni patent za zdravilni učinkovini THC in CBD, ki ju bomo tudi pri nas uporabljali, imajo ZDA, in le vprašanje časa je, kdaj bodo začeli uveljavljati svoje patentne pravice,« meni Koren. GW Pharmaceuticals, denimo, je ustvaril svoje sorte, jih certificiral, vpisal na sortno listo, iz dveh sort so naredili zdravilo in ga registrirali. To je edini pravi postopek, vse drugo bomo morali plačati, saj so vsi že zaščitili gene rastlin. Tudi evropske države so vse svoje sorte konoplje za medicinske namene zaščitile, od njih si obetajo dober posel. Mi pa bomo lahko le uvozili njihove gene oziroma uvažali zdravila od drugod. O tem imamo veliko znanja, vendar v raziskovalno dejavnost na tem področju ne vlagamo, da bi lahko razvili svoje sorte, meni Koren. »Ko bodo začele farmacevtske firme izvajati patente nad konopljo, bomo za to drago plačevali. Razvijanje gena traja dolga leta, večina registriranih genov pa je že pokupljenih. Zaradi tega bomo preprosto, tako kot pri vseh drugih semenih, odvisni od tujega trga.«

V vodilnih evropskih državah so se že pred dvema desetletjema vpletli v posle s konopljo. GW Pharmaceuticals, denimo, ima največjo gensko banko konoplje. »Zbiranje in certificiranje genskega materiala je pomembno, saj se bo na tem področju razvil velik trg. Tu je Slovenija šele začela odvijati klobčič in caplja za drugimi državami, ker smo tako zapletli zakonodajo,« pojasnjuje Koren. Če pridelave konoplje ne bomo zakonsko uredili, jo bomo lahko le uvažali, vendar s tem izgubimo delovna mesta in vse drugo, kar spada zraven, opozarja tudi Milan Krek.

Pridelava za osebno rabo

Po besedah Božidarja Radišiča je ministrstvo za zdravje pravilnik o pridelavi t. i. medicinske konoplje že pripravilo, »vendar je bil nesprejemljiv in se postopek ni nadaljeval, prav tako smo člani delovne skupine zaradi tega prenehali delati. Ministrstvo do zdaj ni imelo posluha za sodelovanje. Ker pa so sodišča končno spregledala in nehala obsojati bolnike in uporabnike konoplje ter s tem de facto dovolila gojenje za osebno porabo, bomo morali rešitve najti čim prej, pa če bo to komu všeč ali ne. Kot civilno iniciativo nas je MZ do zdaj ignoriralo, zdaj pa zahtevamo, da se naš glas upošteva pri pripravi zakonodaje. Na MZ smo že pred letom dni naslovili svoje zahteve, vendar ni bilo nobenega odziva, kljub nekajkratnemu posredovanju državnega sekretarja vlade RS. Treba je pripraviti zakonodajo tako, da bo kar najbolj pisana na kožo uporabnikom. V svetu je kar nekaj modelov gojenja konoplje v osebne namene, vendar so le težko primerljivi. Kot Zveza nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe imamo predloge že pripravljene in jih bomo predstavili vladi, MZ, in komisiji za droge.«

Gojenje na prostem

Za male pridelovalce, ki bi želeli gojiti konopljo v medicinske namene, bi gojenje konoplje zaradi strogih pogojev najverjetneje predrago. Edina možnost zanje je, da bi se združili in pridobili kapital, razvili in registrirali svojo sorto in jo potem lahko tudi izvažali, meni Samo Kreft s fakultete za farmacijo. »Strog nadzor nad gojenjem konoplje, ko se to prestavi v nižjo skupino prepovedanih drog, je natančno določen že z zakonoma o zdravilih in o zdravju kmetijskih rastlin. Zaradi možnosti navzkrižne oprašitve rastlin so za njihovo gojenje predvidene karantenske razmere,« pojasnjuje Koren. Tudi tu je razlika med »industrijsko« in »medicinsko« konopljo. »Če je v prvi presežena določena koncentracija THC, je mogoče njeno gojenje prepovedati, saj je škodljiva. Sejati jo je mogoče tudi na prostem, medtem ko mora biti konoplja za medicinske namene gojena v zaprtih, strogo nadziranih prostorih. Le tako je mogoče doseči zaželene koncentracije THC in CBD in preprečiti, da bi z njo nehote oprašili tudi industrijsko konopljo,« razlaga Koren. Tako je tudi v Kanadi ali na Češkem, denimo, kjer imajo veliko industrijske konoplje, v Koloradu, kjer te ne pridelujejo, pa je dovoljeno tudi gojenje »medicinske« konoplje na prostem.

»Čeprav bodo sčasoma bolniki imeli dostop do teh zdravil na recept, bo del prebivalstva zagotovo še naprej želel sam gojiti konopljo,« je prepričan Koren. A tudi če bi uzakonili gojenje za osebno rabo in socialne klube, ki bi konopljo pridelovali za svoje člane, brezskrbno legalno vrtičkanje na prostem ne bi bilo mogoče. Po eni strani zaradi tveganja, da se z njo »okuži« industrijska konoplja, po drugi pa bi bilo to preveč nevarno zaradi verjetnih ropov, nasilja, zlorab. »Policija je šele na tretjem mestu iz vrst 'plenilcev', ki požanjejo pridelek. Prvi so sosedi in prijatelji, sledijo nasilne kriminalne združbe,« ugotavlja Koren. Tudi v tem primeru bo najverjetneje treba poskrbeti za večjo varnost. Gojenje medicinske konoplje posameznika na kmetiji torej odpade, če zanjo ne bo poskrbljeno s strogimi in dragimi varnostnimi ukrepi in drugimi standardi pridelave.

A država mora najprej poskrbeti za dogovorjeno: sprejeti ukrepe in omogočiti tisto, kar je znano že 20 let – da se konoplja uporablja tudi v medicini.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 26 Okt 2016, 12:35

Bi konoplja lahko prinesla gospodarski razcvet na Štajerskem?
vir: Mariborinfo.com
datum: 25. 10. 2016

»Gojilci konoplje, predelovalci, preprodajalci, prevozniki, prodajalci v trgovinah, vodje kakovosti, inšpektorji, nadzorniki, uradni zastopniki konoplje v Sloveniji, znanstveniki, zdravniki in svetovalci. To so delovna mesta prihodnosti,« meni strokovnjak za konopljo.

Pred tedni smo že poročali, da so v DZ sprejeli sklep o legalizaciji konoplje v medicinske namene. O morebitnih pozitivnih spremembah na področju gospodarstva in kmetijstva na Štajerskem, ki jih nov zakon lahko prinese, smo se posvetovali z raznimi strokovnjaki, ki pa še vedno niso prepričani v dobronamernost in sposobnost naših politikov zadevo pripeljati do konca, so pa zedinjeni, da bi to lahko gospodarsko rešilo ne le Štajersko, pač pa vso Slovenijo.

»Vse je zelo nejasno, ljudje, ki so bili 20 let zelo proti konoplji, morajo sedaj v 60 dneh napisati pravila in določiti novo smer razvoja konoplje v Sloveniji. Skoraj ne verjamemo, da so kos svoji nalogi,« je o prihajajoči nalogi politikov dejal Miran Perko iz mariborskega inštituta Zelena direktiva.


Odlična priložnost za nas

Mariborčan Tim Lubej, strokovnjak na področju konoplje, meni, da takšne priložnosti, kot jo ima Slovenija sedaj, nikakor ne smemo zamuditi. Že sedaj je z gojenjem konoplje samozaposlenih najmanj 567 ljudi v Sloveniji, ob morebitni legalizaciji bi to število lahko pomnožili s 100-kratnikom, »torej ocenjujemo potencial najmanj 56.000 novih delovnih mest«, meni Lubej.

»Gojenje konoplje je odlična priložnost za Slovenijo, še posebej če govorimo o gojenju indijske konoplje. Slovenija namreč leži v coni, kjer so idealni pogoji za gojenje konoplje. Imamo boljše pogoje kot ameriška zvezna država Kolorado, ki se hvali, da prideluje najboljšo medicinsko konopljo na svetu. Popolna legalizacija konoplje bi nam prinesla desetine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja mesečno in bistveno znižala kriminal na področju ilegalne distribucije konoplje, zaradi nadzora in cenovne politike,« je še komentiral za Mariborinfo.


In ne le, da imamo za gojenje konoplje idealne pogoje, pri nas raste še precej bolj kvalitetna konoplja od tiste iz sosednjih držav, po kvaliteti pa je primerljiva z Nizozemsko. Na tem področju Evrope bi našo državico lahko spremenili v nekakšen epicenter, iz katerega bi svojo konopljo izvažali in ne uvažali iz Izraela, kakor je na seji za legalizacijo v medicinske namene predlagal Milan Krek iz NIJZ.

Prsti farmacevtskih lobijev bi vse koristi izničili

Tudi Lubej je mnenja, da mora biti nadzor nad vzgajanjem konoplje v medicinske namene v rokah države in ne farmacevtskih lobijev. Ti bi konopljine izdelke podražili do te mere, da bi si jih lahko le stežka privoščili manj premožni Slovenci. Slednje tudi ne bi preprečilo razrasta ilegalnih dejavnosti, saj bi gojitelji »na črno« vsekakor izkoristili visoke cene farmacevtskih izdelkov. Pisali pa smo tudi že, da številni bolniki poročajo o nezdravilnosti sintetičnih kanabinoidov. Narave pač ne moremo prenesti naokoli in je v popolnosti imitirati.

Zlati časi Jugoslavije in prej

Ste vedeli, da je bilo v času Jugoslavije v 60-ih letih posajenih kar 70.000 hektarjev konoplje, kar je skoraj trikrat več, kot je je bilo letos posajene na ozemljih celotne Evropske unije? Za območje Štajerske, ki že leta industrijsko stagnira, bi lahko nova zakonska uvedba pomenila pravi gospodarski razcvet, številnim bolnikom pa bi prinesla obljubljeno zdravilo. Zveni utopično, a zakaj ne tudi realno?

»Glede pridelave v preteklosti obstajajo podatki, da se je konoplja pridelovala tudi na našem [Štajerskem] območju skoraj na vseh kmetijah v nižinskih območjih in da se je pridelovala na kmetijah za izdelavo vlaken za vrvi kot tudi za izdelavo oblačil «, nam je zaupala Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo.


Je strah po izgubi priložnosti upravičen?

Perko se boji, da bodo naši politiki postopali po vzoru drugih držav, ki so prav tako legalizirale konopljo v medicinske namene, a vzgoje rastlin niso prepustile kmetom na njihovih njivah. Problem seveda ni le v omejenem času, pač pa tudi interesu (a čigavem in čemu?).

»Po našem mnenju bodo pogoji pridelave konoplje za medicinske namene tako strogi in ozko napisani, da bo mogoča samo ''in-door'' pridelava. Torej, v halah, pod umetno svetlobo, umetnim vetrom in verjetno tudi na hidroponiki. Upam, da se motimo, ampak nekatere izjave iz ministrstva za zdravje dajo vedeti, da pridelava ''medicinske'' konoplje ne bo dovoljena kmetijam oz. kmetijskim gospodarstvom,« je za Mariborinfo komentiral Perko.


V Sloveniji pridelava že sedaj na večjih površinah kot po Evropi

V Podravju že sedaj deluje več ekološko usmerjenih kmetov, ki se ukvarjajo z vzgojo industrijske konoplje. Za slednjo je treba pri nas pridobiti certifikat in zaprositi za subvencijo. Podjetje Florina, Revital Kidričevo, Bolcar Veronika iz Spuhlje, Goričan Franc iz Cirkovcev in Olga Šerbinek iz Svete Trojice predstavljajo nekaj imen štajerskih strokovnjakov na področju vzgoje industrijske konoplje. Zemlje in interesa za vzgajanje indijske konoplje za medicinske namene imajo dovolj, meni Zadravčeva, a bi potrebovali tudi strokovno pomoč in verjetno še licenco za tovrstno gojenje. V Sloveniji je bilo leta 2015 zabeleženih 567 pridelovalcev industrijske konoplje na 500 hektarjih površine.

»Če bi šteli še tiste, ki gojijo indijsko konopljo, bi ta številka bistveno narastla, predvidevamo da vsaj za dva kratnik. Zanimivo je, da na Hrvaškem gojijo konopljo na površini 1600 hektarjev, na Nizozemskem imajo 1842 hektarjev, Litvi 2367 hektarjev, Franciji 11.450 hektarjev, kar potrjuje, da je gojenje konoplje dobra poslovna priložnost za Slovenijo«, zatrjuje Lubej.



Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 27 Okt 2016, 11:39

Na Kitajskem že pred tisočletji cenili psihoaktivne učinke konoplje
vir: Delo.si
datum: 26. 10. 2016

Odkritje arheologov: Na Kitajskem so konopljo že pred dvema tisočletjema in pol polagali v grobove pokojnikov.

Kot poroča revija Live Science, so arheologi v kraju Jiayi v prefekturi Turpan na severozahodu današnje Kitajske odkrili grob moškega izpred okoli 2800 do 2400 let, ki so ga ob pogrebu prekrili s kar 13 primerki rastlin indijske konoplje. Najdba odpira nova vprašanja o uporabi te opojne rastline v ritualih izpred tisočletij.

Do odkritja je pripeljal načrt izgradnje novega pokopališča, a so gradbeni delavci hitro naleteli na ostanke starodavnega, zatem pa so arheologi na območju našli kar 240 grobov in številne grobne pridatke, posodo, puščice ter ostanke domačih živali, denimo koz, ovac ali konj.

Na podlagi lončenine so lahko grobove umestili v kulturo Subeixi, prvo znano na tem območju v zgodovini. Pojavila se je pred okoli 3000 leti, temeljila pa na kmetijski družbi.

Konoplja zanimiva zaradi psihoaktivnih učinkov

Moški, prekrit s konopljo, je umrl že v starosti okoli 35 let. K večnemu počitku so ga položili na leseni postelji, njegovo glavo so položili na rdeče obarvano blazino iz trsja, celotne rastline konoplje v dimenzijah od 49 do 90 centimetrov pa zatem položili na njegov trup, od kolkov do glave.

Raziskovalci so lahko na podlagi ostankov rastlin določili celo okviren letni čas pogreba. Zaradi izjemno suhega podnebja so se odlično ohranili, razkrili pa še ne povsem zrele sadeže, s čimer so lahko pogreb postavili v čas poznega poletja. V zadnje dni avgusta ali prve septembra.

Grob v kraju Jiayi ni edini s konopljo, odkrit v prefekturi Turpan. V enem izmed grobov na območju pokopališča Yanghai so že leta 2006 naleteli na zajetno zalogo predelanih cvetov konoplje, ker pa doslej niso našli predmetov, ki bi odražali uporabo te rastline za, denimo, izdelavo vrvi ali oblačil, so se zedinili, da je bila prednikom današnjih Kitajcev rastlina zanimiva le zaradi znanih psihoativnih učinkov


Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 01 Nov 2016, 09:43

Medicinska konoplja naj bo zastonj!
vir: Svet24.si
datum: 1. 11. 2016

Stvari na področju zdravljenja z medicinsko konopljo se naglo spreminjajo, in to tudi pri nas. Najboljši dokaz je nedavno poročilo posebne delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije.

Kolikor je to bizarno, je pri nas medicinska konoplja še vedno uvrščena v tisto prvo, najgrozovitejšo skupino prepovedanih drog, a zdi se, da ne bo več dolgo tako. Eden tistih, ki imajo za to največ zaslug, je dr. Milan Krek, pobudnik in gonilna sila zgoraj omenjene delovne skupine.

Slika
Dr. Milan Krek: »Vse preveč je zelo nevarnih poenostavitev in najnevarnejša med njimi je, da konoplja zdravi vse.« Foto: STA


Premnogi resni bolniki se vse premalo zavedajo naslednjega: na črnem trgu preprosto nihče nima nadzora nad kakovostjo njihovega zdravila. »Že način doziranja konopljinega olja ali smole pove vse,« se priduša Milan Krek, »po izjavah bolnikov ti namreč dobijo od prodajalca nasvet, naj si odmerijo 'za riževo zrno' olja ali smole. Lepo vas prosim, saj vendar poznamo kar nekaj zelo različnih velikosti vrst riža! Ljudje so tudi različno težki, imajo različno konstitucijo ... Ne, rakava bolezen je mnogo preveč resna reč, da bi jo prepustili takemu pristopu!«

Zdravniki s srcem

Člani delovne skupine so torej parlamentu, ministrstvu za zdravje, agenciji za zdravila in ZZZS predlagali ukrepe za uvrstitev medicinske konoplje med zdravila, ki so dostopna vsem, ki jih potrebujejo. Da se razumemo: brezplačno in na recept. Priporočilo je imelo toliko večjo težo, ker se je med drugim oprlo tudi na izsledke ankete, ki jo je delovna skupina izvedla na vzorcu 642 slovenskih zdravnikov. Kar 65 odstotkov vseh je razkrilo, da jim je kakšen pacient že zaupal, kako se zdravi s to ali ono obliko konoplje. Kar 95 odstotkov jih je povedalo, da bi o kanabisu kot zdravilu potrebovali dodatna znanja, pod črto pa uvedbo medicinske konoplje brez večjih zadržkov podpira 64 odstotkov vseh anketiranih zdravnikov.

»Znatni del javnosti še vedno misli, da je konoplja novo zdravilo,« je v imenu skupine povedala družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič, »a to preprosto ne drži. Konopljo so tudi v Evropi dolga leta predpisovali za marsikatero obolenje, pogosto z zelo spodbudnimi rezultati! Danes zdravniki, ki svoj poklic opravljamo s srcem, vidimo, da obstaja potreba po vnovični vpeljavi v sistem javnega zdravstva. Obenem pa nam je hudo, ko vidimo, kako nekritično nekateri pacienti posegajo po njej – in to tudi pri obolenjih, pri katerih jim dokazano ne more koristiti!«

Jožica Červek, primarijka Onkološkega inštituta: »Sama lahko potrdim, da pri raku kanabinoidi tako zdravijo osnovno bolezen, kot blažijo simptome.«


Na to se navezuje Jožica Červek, primarijka Onkološkega inštituta: »Pri konoplji je žal nastal zaostanek v raziskavah njenega terapevtskega potenciala. To se je zgodilo zaradi kriminalizacije v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je obveljala za nevarno mamilo brez terapevtskega potenciala. Pri nas napredku tega zdravila stoji na poti veliko nejasnosti in različnih interpretacij zaradi pravnih in birokratskih nesmislov. Sama lahko potrdim, da pri raku kanabinoidi tako zdravijo osnovno bolezen, kot blažijo simptome. Konoplja deluje protivnetno, obenem pa vpliva na imunske celice.«

Seveda je pred nami še toliko in toliko razbijanja cementa v glavah še neprepričanih. Predvsem tistih, ki jim legalizacija ne diši s čisto finančne plati. Svoj prispevek v okviru tiskovne konference na temo poročila delovne skupine je dr. Červekova sklenila tako, da je na steno projicirala eno svojih najljubših karikatur. Na njej tolst in vidno hudoben zavarovalniški kravatar hudo shiranega rakavega bolnika na neštetih infuzijah nadere: »Že, že, ampak kako naj vemo, da ne kadiš za zabavo?«

Medijsko enoumje

Ko sem se z dr. Krekom srečal za potrebe tega članka, je bil uro prej nastopil na TV Slovenija v oddaji Dobro jutro. Sicer vedno konstruktiven in dobrodušen mož je bil pošteno razkurjen zaradi družbe, ki so mu jo namenili pred kamerami. »To je nekaj najbolj neverjetnega!« se je pridušal. »Najbrž res lahko samo v Sloveniji preprodajalci konoplje na črnem trgu takole na nacionalni televiziji oglašujejo svojo prepovedano robo kot zdravilo! In da lahko nekdo v nekaj minutah v eter natrese celo vrsto dezinformacij – proti temu sem pa res najostreje protestiral! Saj gre vendar za javni medij, ki ga poslušajo tudi otroci in mladostniki!«

"Zaradi neodzivnosti države je nastal vakuum, in oni so pač imeli iznajdljivost in pogum, da so ga zapolnili s svojimi prepovedanimi produkti."

Po mnenju gospoda Kreka zadnji dve leti živimo v zvezi s konopljo v enoumju. To naj bi bila predvsem posledica nekritičnega poročanja medijev. »Eh, saj tiste fante – prekupčevalce – po svoje lahko razumem. Zaradi neodzivnosti države je nastal vakuum, in oni so pač imeli iznajdljivost in pogum, da so ga zapolnili s svojimi prepovedanimi produkti. Ne razumem pa, kako ste lahko mediji tako nekritično poročali o tem. Že pred leti je denimo ta moj današnji sogovornik pred kamerami mirno položil predse plastično brizgalko s prepovedanim konopljinim oljem in jo pokazal gledalcem. V kakšni drugi državi bi ga zaradi tega pred studiem verjetno počakala policija. Pri nas pa je postal medijska zvezda!«

Zapleten podvig

Eno osnovnih sporočil delovne skupine je, da je zdravljenje s konopljo izjemno zapleten podvig. Zakaj? Za začetek je treba dobro poznati bolezen in bolnika ter upoštevati vsa druga zdravila in terapije, ki jih bolnik jemlje. V kombinaciji z nekaterimi zdravili deluje konoplja sinergično, v kombinaciji z drugimi vse prej kot to. Naslednja zanka: bolnik mora za svojo bolezen dobiti natanko pravo sorto konoplje s pravim razmerjem THC in drugih kanabinoidov. Na svetu pa jih trenutno poznamo približno 250 in še več, odvisno od klasifikacije!

Veliko vprašanje je tudi način pridelave in predelave konoplje kot zdravila. Ta čudovita, a ne vedno čudežna rastlina pri nas raste na zelo različnih tleh – je pa to rastlina, ki iz prsti neverjetno učinkovito posrka težke kovine … če so seveda v prsti. Še kako pomembno je tudi, kakšne surovine (recimo topila) uporabljamo pri predelavi v smolo ali olje. »Če vse našteto seštejemo,« pravi Aleš Pražnikar z Nevrološke klinike, »ne moremo biti presenečeni, da številni bolniki na črnem trgu drago plačajo preparate z izjemno nizko vsebnostjo kanabinoidov … ali celo take, ki aktivno spodkopavajo bolnikovo zdravje!« Kot eno največjih težav pri napredku terapije z medicinsko konopljo dr. Pražnikar označuje »znanstveno nepismenost« tako novinarjev kot javnosti, vsaj na tem področju.

Nacionalna »psihoza«

»Drugače od ponudnikov konoplje na črnem trgu,« rad odkima z glavo dr. Krek, »mi zdravniki z vsemi našimi diplomami in doktorati priznavamo, da marsičesa preprosto še ne vemo. Oni pa velikokrat nastopajo, kot da veliko znajo, če ne že vsega! In ker so jih pri tem tako nestrokovno in nekritično podpirali mediji, smo se znašli v nacionalni »psihozi«, ko si ljudje v stiski sploh ne upajo več poskusiti uradnega zdravljenja in uporabijo le prepovedano konopljino smolo – številni niti ne povedo zdravniku, da se zdravijo tudi s konopljo. Treba je razumeti bolnika: ko so ljudje neozdravljivo bolni, iščejo tudi neverjetne izhode, poleg konoplje uporabljajo še številne druge preparate s črnega trga!«

"Ta konoplja je sicer izjemno dragocena nova pridobitev za naš terapevtski arzenal, a je v resnici samo eno od orožij, ki so potrebna za zmago nad tako zahrbtno boleznijo, kot je rak."


Kaj pa odvisnost?

Potem je tu seveda še vprašanje odvisnosti. Članica delovne skupine dr. Jasna Čuk Rupnik je opozorila, da v Evropi približno tri milijone ljudi dnevno uživa marihuano. Od četrtine do polovice jih je zasvojenih s konopljo, kar je še kako resna težava. Tudi v centru za zastrupitve v UKC Ljubljana obravnavajo vse več zastrupitev s konopljo. Če je bilo leta 2006 takih primerov samo šest, je uradno število samo leta 2015 narastlo kar na 125! »V Klinični center vozijo nezavestne in zadete od konoplje – številnih pa verjetno sploh ne vozijo in ostanejo doma!« pravi Milan Krek. »Ko jih pripeljejo, je treba na urgenci najprej izključiti možnost infarkta, možganske kapi in še česa, šele nato lahko zdravniki počasi sklepajo, da gre za konopljo. In potem se bolniki tudi po dva dni prebujajo, nekateri s psihozo.«

Kako pereča je lahko odvisnost od zdravil, je najbrž najbolje podčrtala dr. Jasna Čuk Rupnik, ko je navedla naslednji podatek: »V tem trenutku je kar osemdeset odstotkov vseh bolnikov, ki se pri nas vključujejo v metadonske programe, tja zabredlo zaradi odvisnosti od protibolečinskih tablet.«

Kako kmalu?

Ob teh argumentih bi bilo res težko izpodbijati nujo državne regulacije. Kako hitro lahko pričakujemo zakonske spremembe? Člani delovne skupine se zdijo optimistični, da dokaj hitro – posebno če bo trenutna vlada obstala do konca mandata. V primeru vladne krize pa bi se lahko stvari zapletle, saj takšni horuki zadeve vedno malo zavlečejo, če ne še kaj hujšega. Strateški cilj je čim prejšnja trajna oskrba slovenskih lekarn z vsemi potrebnimi sortami medicinske konoplje in farmacevtskih preparatov.

Brez boja najbrž ne bo šlo tudi pri vprašanju, ali naj slovenski bolnik medicinsko konopljo dobi zastonj ali ne. A delovna skupina je pri tem neomajna: konoplja je pomemben terapevtski pripomoček, zato naj strošek krije zavarovalnica!

»Pa kdo je tu nor?«

Zgoraj našteti strokovnjaki pravijo, da bi s svojim predlogom na ustreznih instancah najbrž še pred letom dni popolnoma pogoreli. Politika dolgo ni kazala prav nobenega zanimanja za resnejše premike. Potem je prav v zadnjem obdobju nastal plimni val javne podpore novi regulaciji medicinske konoplje, neprecenljiva pa je tudi podpora čedalje večjega števila zdravnikov – »zdravnikov s srcem«, kot jih je lepo poimenovala dr. Danica Rotar Pavlič.

Tokrat očitno le ne bo ostalo samo pri besedah. V prvi polovici novembra se Sloveniji obeta prvo izobraževanje za naše zdravnike o najnovejših dognanjih pri predpisovanju medicinske konoplje.


»Treba je razumeti, da smo na začetku dolge poti,« pretirano navdušene svari Milan Krek. »Odpira se celo novo področje, ki lahko medicini prinese ogromne napredke. A treba je biti zelo previden. Navsezadnje je bil THC odkrit leta 1964 in človeški endokanabinoidni sistem šele leta 1993. Skrajni čas pa je, da država izpolni svojo dolžnost in bolniku omogoči najboljše mogoče zdravljenje z medicinsko konopljo. Naš cilj je, da se čim prej neha delati po sistemu črnega trga, ki je za bolnika lahko tudi nevaren. Člani delovne skupine tako v javnost pošiljamo sporočilo: Slovenija, ustavi se – ja, nekaj je na tem, ampak lotimo se zadeve s pametjo!«

Čim prej se bo zakonodajna veja oblasti zganila, tem prej bodo slovenski bolniki zaščiteni pred pastmi črnega trga. Kot pravi dr. Krek: »Ko vrednotimo bombastične izjave, ki jih o učinkih konoplje po medijih širijo prodajalci, ne smemo pozabiti, da na posameznega bolnika zaslužijo tudi po tisoče evrov.«

Dr. Krek nikakor ne trdi, da so vsi ti preprodajalci pokvarjeni. Med njimi so taki, ki resnično želijo pomagati. A kaj, ko obstajajo tudi tisti drugi! »Vedno je bilo lahko okoli prinesti človeka, ki se bojuje za življenje. Ta bo zgrabil vsako bilko upanja in jo bo tudi drago plačal. A slovenska javnost mora končno slišati, da obstajajo tudi ljudje, ki so se odločili v celoti zaupati konoplji, vendar zato niso ozdraveli. Vse preveč je zelo nevarnih poenostavitev in najnevarnejša med njimi je, da konoplja zdravi vse.«

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 06 Nov 2016, 10:39

CBD in možgani: kakšen je njegov vpliv in katere pozitivne učinke ima?
vir: Konoplja.net
datum: 1. 11. 2016

Slika

Cannabidiol je ena izmed mnogih kanabinoidnih molekul prisotnih v konoplji, po številčnosti jo prehiteva le THC. Ti kanabinoidi rastlinskega izvora, oziroma fitokanabinoidi (phyto = rastlina po grško), so znani po svoji zmožnosti vplivanja na kanabinoidne receptorje, ki so del našega endokanabinoidnega sistema. Medtem ko je THC glavna psihoaktivna sestavina konoplje in ima nekatere zdravilne lastnosti, CBD izstopa zaradi dveh prednosti: ni psihoaktivna snov, obenem pa ima veliko potenciala za zdravstveno uporabo pri mnogih različnih težavah. Zaradi teh lastnosti je še posebej priljubljen kot terapevtsko sredstvo.

Ocenjevanje dokazov

Pri CBD-ju je izjemna predvsem količina in vsestranskost njegovih terapevtskih zmožnosti za uporabo. Pomembno se je zavedati, da je lahko vsaka uporaba podprta z različnimi leveli dokazov. Ti se gibljejo vse od ocenjevanja njegove učinkovitosti s kliničnimi preiskavami, raziskovanja njegovih vedenjskih in psiholoških efektov s poskusi na živalih, pa do preučevanja njegovih farmakoloških interakcij in mehanizma delovanja preko laboratorijskih poskusov. Vsak tip preučevanja pa ima svoje pluse in minuse.

Klinične preiskave nam omogočijo, da ustvarimo sklepe glede varnosti in učinkovitosti potencialnih terapevtskih sredstev pri človeku, medtem ko nam poskusi na živalih in laboratorijski poskusi dovoljujejo, da raziščemo njihove biološke vplive še bolj natančno. Ker pa zadnja dva načina ne potekata v človeku, včasih rezultati ne vodijo do klinične uporabe, ki bi si jo želeli- večina drog, ki se začnejo v človeških kliničnih poskusih, ni nikoli odobrenih. Kljub temu nam živalski poskusi ponujajo močno podlago biološkega znanja in so področje, na katerem dobivamo začetna odkritja pri raziskovanju.

Zakaj ima CBD toliko terapevtskega potenciala?

CBD je znan po tem, da daje upanje oblikam otroške epilepsije, ki se upirajo drugačnim vrstam zdravljenja. Trenutno potekajo številne klinične preiskave, ki testirajo učinkovitost CBD-ja pri zdravljenju epileptičnih pacientov. Imamo pa tudi dokaze, predvsem preko živalskih poskusov in laboratorijskih eksperimentov, da bi CBD lahko imel nevrozaščitne, protivnetne in analgetične lastnosti in potencialno terapevtsko vrednost v zdravljenju motivacijskih motenj kot so depresija, aksioznost in odvisnosti.

Kaj je biološka osnova za ta širok spekter potencialnih zdravstvenih uporab? Ključni del odgovora leži v promiskuitetni farmakologiji CBD-ja – njegovi sposobnosti vpliva na veliko različnih receptorskih sistemov v možganih in telesu, pri čemer vključujemo ne le kanabinoidne receptorje, temveč tudi mnoge druge.

Receptorski sistemi v možganih

Možgani vključujejo veliko število visoko specializiranih celic, ki jim rečemo nevroni. Vsak nevron je povezan z veliko drugimi nevroni preko struktur, ki se imenujejo sinapse. To so kraji, kjer en nevron komunicira z drugim tako, da izpušča kemične prenašalce, ki jih poznamo pod imenom nevrotransmiterji.

Slika

Nevronova občutljivost na določen nevrotransmiter je odvisna od tega, ali vsebuje receptor, ki se »ujema« s tem prenašalcem, tako kot se električni priključek ujema z vtičnico. Če določeni nevron vsebuje receptorje, ki se ujemajo z določenim nevrotransmiterjem, se lahko odzove direktno temu prenašalcu. V nasprotnem primeru se ponavadi ne more. Vsi nevroni vsebujejo več nevrotransmiterskih receptorjev, kar jih omogoča, da se odzivajo zgolj določenim nevrotransmiterjem, drugim pa ne.

Možganski receptorji niso občutljivi samo na nevrotransmiterje, ki nastanejo naravno v možganih, kot na primer dopamin in serotonin, ampak tudi na kemične prenašalce ki so oblikovani zunaj telesa, kot na primer rastlinski kanabinoidi kot je THC ali CBD. Ko torej konsumiraš tabletko ali vdihneš hlape, dovoljuješ spojinam ki jih originalno ustvari rastlina, da vstopijo v tvoje telo, potujejo po tvojih žilah in vstopijo v možgane. Ko prispejo, te spojine rastlinskega izvora lahko vplivajo na aktivnost možganov, tako da komunicirajo z receptorji na nevronih. A ne komunicirajo z vsemi nevroni, temveč zgolj tistimi, ki imajo primerne receptorje.

CBD vpliva na veliko različnih receptorskih sistemov

Čeprav je kanabinoid, CBD ne komunicira direktno s klasičnima dvema kanabinoidnima receptorjema (CB1 in CB2). Namesto tega vpiva na signaliziranje preko CB1 in CB2 receptorje posredno. To delno razloži zakaj je, v nasprotju s THC, CBD ne-psihoaktiven. Poleg njegovega vpliva na CB1 in CB2 receptorje lahko CBD poviša raven naravnih kanabinoidov v telesu (poznanih pod imenom endokanabinoidi) s tem, da preprečuje encimom, da bi jih razkrajali.

Še bolj zanimivo: CBD vpliva tudi na veliko ne-kanabinoidnih receptorskih sistemov v možganih, komunicira z receptorji ki so občutljivi na raznolike droge in z nevrotransmiterji.

Slika

Ti vključujejo opioidne receptorje, ki so znani po tem da igrajo vlogo pri reguliranju bolečine. Opioidni receptorji so ključne tarče farmacevtskih protibolečinskih tablet in drog kot so morfij, heroin in fentanil. CBD lahko tudi komunicira z receptorji dopamini, ki igrajo ključno vlogo v reguliranju veliko delov obnašanja in razmišljanja, tudi motivacije in pogojenega obnašanja.

To predstavlja zanimivo možnost, da bi lahko CBD-jeva sposobnost vplivanja na opioidne ali dopaminske receptorje lahko nakazovala njegovo sposobnost zaviranja hrepenenja po drogah in odtegnitvenih simptomov pri odvajanju in da bi CBD lahko bil zelo pomemben pri zdravljenju odvisnosti. Tega še ne moremo trditi zagotovo, saj je še vedno potrebno veliko raziskovanja na področju CBD-jeve povezave z oploidnimi in dopaminskimi receptorskimi sistemi.

CBD-jev terapevtski potencial pri odvisnostih se širi tudi v serotoninski sistem. Poskusi z živalmi so pokazali da CBD direktno aktivira različne serotoninske receptorje v možganih. Ta povezava bi naj lahko imela sposobnost zmanjšanja odvisnosti od drog. CBD-jev vpliv na serotoninski sistem bi lahko bil tudi razlog za njegove učinke proti anksioznosti, ki so bili že pokazani v človeških in živalskih preiskavah.

CBD in serotoninski sistem: navdušujoče možnosti

CBD-jeva zmožnost ciljanja specifičnega serotoninskega receptorja, serotoninskega 1A receptorja, je povezana z neverjetno širino terapevtskih možnosti. Profesor Roger Pertwee, farmakologist iz Univerze Aberdeen, se je pogovarjal z nami o tem pogledu na CBD biologijo:

»Njegova očitna sposobnost izboljšanja aktivacije receptorjev serotonina 1A podpira možnost, da bi lahko bil uporabljen za ublaženje motenj, ki vključujejo: oploidna odvisnost, nevropatska bolečina, depresija in aksiozne motnje, slabost in bruhanje (npr. od kemoterapije), in negativne simptome shizofrenije,« pravi. »Eno veliko neodgovorjeno vprašanje je, kaj je pravzaprav človeška klinična relevantnost in pomembnost teh potencialnih terapevtskih uporab CBD-ja, ki so najdene zgolj preko preiskovanja podatkov ne-človeškega predkliničnega raziskovanja.«

Glede na to da te so te možnosti najdene predvsem iz preučevanje živali, bo potrebno še veliko raziskovanja preden lahko resno pomislimo o uporabi na človeku.

CBD: psihiatrična uporabnost iz kompleksne farmakologije?

Razumeti CBD-jeve nevrološke efekte je težko, ker komunicira s toliko različnimi receptorji. A ravno ta kompleksnost bi lahko bila razlog, da CBD res postane terapevstko sredstvo. Motivacijske motnje kot je odvisnost in anksioznost so že same po sebi zelo kompleksne, nastanejo namreč iz razlogov, ki jih še ne razumemo popolnoma, uničujejo pa veliko receptorskkih sistemov in nevralnih omrežij v možganih. CBD-jevi kompleksni efekti, ki vplivajo na več tarč naenkrat, so zato lahko ključni pri njegovem potencialu za zdravljenje takšnih motenj. V naslednjih nekaj letih bodo znanstveniki podrobneje preiskovali to kompleksnost in se trudili odkriti celotno sliko CBD-jevega potenciala.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1006
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: NOVICE iz sveta konoplje

OdgovorNapisal/-a setheh » 10 Nov 2016, 18:29

Konoplja ne zdravi vsega, ne deluje pri vseh in ima lahko zelo različne učinke
vir: RTV Slo
datum: 10. 11. 2016

Uporabi konoplje v medicinske namene se odpirajo vrata tudi v uradno slovensko zdravstvo, vendar bo potrebnega še veliko raziskovanja in izobraževanja, da se razbijejo miti in polresnice.

Ministrstvo za zdravje (MZ) naj bi nekje do konca leta oz. začetka prihodnjega leta medicinsko konopljo premestilo iz skupine prepovedanih drog v drugo skupino, kar bo končno omogočilo tudi njeno uporabo v medicinske namene za zdravljenje posameznih obolenj. Ker imamo v Sloveniji na tem področju precejšen primanjkljaj v znanju, so zdravniška zbornica, Onkološki inštitut in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) organizirali zdravniško izobraževanje na temo uporabe kanabinoidov v paliativni oskrbi.

Po besedah Milana Kreka z NIJZ-ja bi zdravniki po današnjem izobraževanju lahko že prevzeli bolnike v paliativno oskrbo, a bi jih morali nato spremljati in opazovati učinke. Načrtovanih imajo že več tovrstnih izobraževanj, in sicer spomladi o uporabi kanabinoidov v nevrologiji, jeseni pa o uporabi v protibolečinski terapiji. Pojasnil je, da želijo prepričati MZ, da bi zdravila iz konoplje postala dostopna na zeleni recept (trenutno je mogoče dobiti bel recept in z njim oditi po konopljine pripravke, npr. na Nizozemsko).

Vendar je predtem še kar nekaj odprtih vprašanj: od tega, kako bodo urejene razmere za proizvajalce, ali bomo konopljo uvažali, za katera področja se bodo zdravila lahko uporabljala, zagotoviti bo treba tudi zadostne količine …

Veliki farmacevti nenaklonjeni uporabi

Lumir Hanoš, češki strokovnjak, ki se zadnjih 27 let ukvarja z raziskovanjem učinkov konoplje, pa je opozoril, da je ves hrup, ki se zganja okoli konoplje, ustvarjen umetno, saj se rastlina kot zdravilo uporablja že dolgo časa. Prepričan je, da jo poskušajo demonizirati farmacevtske družbe, ki bi z njeno legalizacijo izgubile, saj gre za poceni, lahko dostopno in učinkovito zdravilno rastlino.

Pojasnil je, da obstaja več različnih vrst konoplje, ki se lahko uporabljajo za različne bolezni, a uradno le v paliativni oskrbi. Lahko se sicer uporabljajo tudi kot zdravilo, a so zaradi omejevanja uporabe raziskave po kliničnih standardih na tem področju maloštevilne.

Zaradi pomanjkanja raziskav pa so trditve v slogu, da lahko uporaba konoplje, recimo, ozdravi raka, za zdravniško skupnost nerelevantne, ker se zdravljenje ljudi ni odvijalo v razmerah, kjer bi lahko nadzirali vplivanje različnih spremenljivk. Dodatne raziskave so tako nujne, da se bo lahko določilo, katere kanabinoidne molekule učinkujejo in kako, kajti danes govorimo zgolj o dveh – THC-ju in CBD-ju, poznamo pa jih 144, vseh skupaj pa so v konoplji identificirali 1.250 molekul.

"Treba se je zavedati, da konoplja ne zdravi vseh ljudi, ne zdravi vseh bolezni in ne zdravi v vseh stadijih bolezni. Prav tako ne obstajajo industrijska, medicinska in rekreativna konoplja, temveč zgolj konoplja. Razlikujejo se zgolj v razmerjih in količinah učinkovin," je poudaril. Sam za zdravega človeka v uporabi konoplje ne vidi težav, razen v predoziranju, ki je lahko zelo neprijetno, ni pa smrtonosno. Po njegovih izkušnjah je okoli 10 odstotkov pacientov opustilo tovrstno zdravljenje, ker se zaradi njega bodisi niso dobro počutili bodisi, ker ni bilo učinkov.

Ne posnemajmo tujih težav

O težavah, ki jih imajo Izraelci kljub legalizaciji konoplje v medicinske namene, pa je spregovoril Ilja Reznik, izraelski nevropsihiater. Reznik upa, da bomo v Sloveniji zgradili svoj sistem uporabe po legalizaciji in ne bomo ponovili njihovih napak. V Izraelu zdravniška zbornica namreč zelo ovira uporabo konoplje, kljub temu pa upa, da bo v prihodnjih letih prišlo do velikega dotoka konoplje v medicinske namene. Prepričan je, da bi se lahko uporabljala kot zdravilo za široko paleto bolezenskih stanj, vendar v tem trenutku za vsakega bolnika potrebujejo dovoljenje za uporabo, zdravila pa lahko uporabljajo le za odobrene indikacije.

Ob poplavi različnih informacij, ki se pojavljajo v zvezi z uporabo konoplje za zdravljenje, prihaja tudi do velike zmede med uporabniki, je opomnila Tanja Bagar, direktorica mednarodnega inštituta za kanabinoide. Inštitut je po njenih besedah nastal letos in prav zaradi tega, da bi se ločili miti od resnic, glede konoplje. "Eden od mitov je, da je to zdravilo za vse, da se ne moreš predozirati. Doziranje je izredno individualno, zato mora zdravljenje obvezno spremljati strokovnjak in zato je samostojno zdravljenje lahko nevarno. Ljudje se lahko zastrupijo npr. s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so bila uporabljena na rastlinah," je nanizala. Če torej kupujete konopljine pripravke prek spleta, vprašajte, kje so bili pripravki pridelani, in naj vam pokažejo analizne liste. "Že tu odpade 60 odstotkov ponudnikov," je bila nazorna.

Raziskave se bodo začele tudi v Sloveniji

Farmakolog Gorazd Drevenšek je ob tem napovedal, da se bo začelo s temeljitimi kliničnimi raziskavami tudi v Sloveniji, saj so primorska univerza ter ljubljanska in tržaška nevrološka klinika skupaj prijavili projekt raziskovanja učinkov kanabinoidov. Doslej konopljinih pripravkov v Sloveniji zdravniki niti niso mogli predpisovati, razen v okviru bolnišničnih zdravljenj, začeli pa naj bi jih prihodnje leto, če bo šlo vse po načrtih. Vendar imamo za predpisovanje v Evropi še vedno premalo kliničnih podatkov, tako da je tudi on poudaril nujnost novih raziskav.

Komentiraj novico
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley


Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 5 in 0 gostov



Opozorilo

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.

Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.