Legalizacija ne bo vplivala na farmacevtsko industrijo

Uporaba, zloraba, uživanje, posledice, hašišarska parafernalija...
skorc
Site Admin
Prispevkov: 1313
Pridružen: 12 Nov 2004, 10:08
Kraj: Celje
Kontakt:

Legalizacija ne bo vplivala na farmacevtsko industrijo

OdgovorNapisal/-a skorc » 08 Maj 2015, 09:36

V javnosti se vedno več razpravlja o konoplji in njenih zdravstvenih učinkovitostih, kljub temu, da sta v Sloveniji uporaba in gojenje konoplje z zakonom prepovedana, saj je še vedno determinirana kot prepovedana droga. Tomaž Koren, vodja prvega spletnega projekta o konoplji Konoplja.org, se aktivno zavzema za spremembe na področju uporabe konoplje v medicinske namene že od leta 1997. Koren, ki je tudi predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti, poudarja, da v teoriji lahko naredimo veliko, »v praksi pa se izkaže, da so spremembe na področju drog dolgotrajne,« in zahtevajo pozitivno politično glasovanje in obravnavanje večine v parlamentu.
Kdaj in kako se vam je prvič pojavila ideja o aktivnem delovanju na področju zmanjševanja škodljivih posledic uporabe drog, predvsem konoplje?
Pravzaprav je bila moja samo ideja, vse ostalo je bilo skupno delo približno 12 ljudi, ki so pokrivali vsak svoje področje. S timskim delom in pristopom smo prišli do zasnove Konoplja.org, njenega delovanja in pristopa zmanjševanja škode pri uporabi konoplje. Ta ideja se je pojavila leta 1996, 1997 pa smo na spletu predstavili prvo slovensko spletno stran o konoplji, http://www.konoplja.org, leto kasneje pa smo ustvarili tudi spletni forum o konoplji.
Kako oziroma na kakšen način ste potem razširili to idejo in kakšna bi po vašem mnenju morala biti zakonska uredba na tem področju?
Kakšna mora ali kakšno bi želeli imeti uredbo je stvar dogovora, ki vključuje tisto, kar si želimo in tisto, kar lahko naredimo. V teoriji lahko naredimo veliko, v praksi pa se izkaže, da so spremembe na področju drog dolgotrajne, saj je tu 50 let takšnih in drugačnih teorij, ki so slonele na politiki, predstavljeni leta 1961. Naj povem, da sama konvencija jasno opredeljuje, kaj se lahko naredi in kaj ne, tudi to, da lahko država izstopi iz konvencije in ponovno vstopi s pridržkom. Sama konvencija nam da veliko več možnosti, kot si mislimo, samo za vse to je potrebna politična večina v parlamentu. Prav tako država lahko dovoli uporabo konoplje s pridržkom in začasno dovoli njeno uporabo, kar določa 49. člen Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, ki omenja tudi rabo konoplje, konopljine smole, izvlečkov in tinktur konoplje za nemedicinske namene in podobno.
Kako bi ocenili razvijanje ideje in odziv javnosti takrat in danes?
Z mojega področja dela lahko rečem, da so odzivi javnosti skoraj enaki, pozitivni, nikoli nismo imeli spor z delovanjem organizacije Konoplja.org. Z našim delovanjem je takratni Urad za droge dobil sogovornika, ki se je ukvarjal s konopljo. Konoplja.org je namreč že leta 2001 podala zahtevek za medicinsko konopljo. Dosegli smo, da se je Urad za droge takrat resno zavzemal za medicinsko konopljo, vendar so na žalost Urad za droge ukinili. Prav tako smo leta 2004 podali zahteve za umestitev konoplje v nacionalni program na področju drog 2004-2009, vendar smo bili neuspešni, saj so naš predlog zavrnili. Takrat sem bil najmlajši član ekipe in tako smo se prvič spoznali z birokracijo.
Koliko se je na tem področju spremenilo in kaj je k temu najbolj pripomoglo?
Definitivno so k spremembam danes pripomogle generacije in tu moram seveda pohvaliti tudi druge nevladne organizacije, ki aktivno delajo na področju konoplje. Vsa vsebina je pripeljala tako daleč, da smo se o konoplji začeli pogovarjati malo širše in lahko vidimo, da je več kot droga.
Katere nazive ste si pridobili z aktivnim delovanjem oziroma kje vse ste sodelovali ter čemu se najbolj posvečate danes?
Aktivnih nazivov je bilo in je veliko. Trenutno sem predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti, član Vladne komisije za droge RS, ki zastopa NVO organizacije – v komisiji sva dva predstavnika NVO in pa vodja organizacije Konoplja.org.
Kako bi legalizacija konoplje vplivala na farmacevtsko industrijo?
Legalizacija ne bo vplivala na farmacevtsko industrijo. Farmacevtska podjetja imajo že možnosti, da izdelujejo zdravila, ki vsebujejo kanabinoide. Razvoj tega področja pa se je intenzivno začel že leta 1995.
Kako lahko uživanje konoplje slabo vpliva na posameznika in kaj k temu najbolj pripomore?
Konoplja lahko različno vpliva na posameznika. Upoštevati moramo okolje in prostor, v katerem se posameznik nahaja in seveda njegovo počutje. Kakšna bo pa izkušnja, pa je seveda odvisno tudi od same substance, torej razmerjem med vsebnostjo THC-ja in CBD-ja. Problem današnje konoplje je predvsem v tem, da konoplja ni močnejša, ampak ji je odvzet CBD.
Kaj pomeni, da je konoplji odvzet CBD in zakaj je to problem?
Problem je v tem, da se je od leta 1997, ko se je trg konoplje v Sloveniji odpiral, je na trg prišla konoplja, uvožena iz Nizozemske, ki se je imenovala Skunk. Takrat se je trg tudi intenzivno spremenil, saj so pred tem Slovenci gojili konopljo, ki so jo vrsto let pridelovali ali uvozili semena iz Indije, Nepala in podobno. Ta semena niso imela visoke vsebnosti THC-ja, ampak so imele še to prednost, da so vsebovala tudi CBD, ki je vplival na bolj pozitivno izkušnjo pri kajenju konoplje, saj CBD ublaži delovanje THC-ja. Do uvedbe medicinke konoplje so bila na trgu samo semena z visoko vsebnostjo THC-ja in skoraj nič CBD-ja. Na podlagi tega se je potem razvila teorija, da je konoplja močnejša, kar je napačno razmišljanje. Odvzeli smo ji CBD in s tem povečali možnost negativnega vpliva THC-ja, kar pa recimo povzroči povečano anksioznost, strah in podobne negativne izkušnje. Sedaj se na trgu ponovno lahko dobijo semena, ki vsebujejo CBD ravno zaradi potrebnosti te sestavine pri uporabi konoplje v terapevtske namene.
Na podlagi česa bi lahko posamezniku določili, ali in koliko konoplje sme zaužiti?
Tega se teoretično ne da določiti, ker vsak posameznik variira v uporabi. Niti ni določeno, koliko sme – to je odvisno od posameznikove odgovornosti do tega. Lahko pa seveda to mejo predpiše država.
Ali bi lahko redno kajenje marihuane oziroma konoplje opisali kot zlorabljanje le-te?
Ne in ja – odvisno od primera in od tega, kako vsak posameznik določa oziroma vidi pojem zloraba. Sicer stroka jasno določa, kaj je zloraba. Torej, ali je zloraba, da ves dan kadi marihuano in nič drugega ne počne, ali da vsak dan kadi marihuano in počne tudi kaj drugega.

Ana Planinšek

http://www.student.si/student/novice/le ... trijo.html

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 3 in 0 gostov



Opozorilo

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.

Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

cron