Prastara rastlina, ki danes buri duhove

Uporaba, zloraba, uživanje, posledice, hašišarska parafernalija...
mauiuaui
Prispevkov: 115
Pridružen: 10 Mar 2013, 19:49

Prastara rastlina, ki danes buri duhove

OdgovorNapisal/-a mauiuaui » 08 Apr 2013, 20:46

Prepoved indijske konoplje v ZDA

Med leti 1901 in 1937 je ameriško ministrstvo za kmetijstvo vztrajno zatrjevalo, da je konoplja najprespektivnejša rastlina za njihovo kmetijstvo takoj, ko bodo na voljo stroji za žetev in ločevanje vlakna od stebla. In res sta februarja 1938 izšla dva članka prvi v reviji Popular Mechanics z naslovom "Nove milijarde vredna žetev", drugi pa v Mechanical Enginering "Lan in konoplja: od semena do platna". Članka sta opisala pomen novih strojev za proizvodnjo in predelavo konoplje in kakšen pomen bo to imelo za celotno ameriško gospodarstvo. Nakazala sta tudi vse možnosti izkoriščanja konoplje, celo kako lahko nadomesti nafto.

Ljudje so bili prepričani v novo prihodnost. Na tisoče novih izdelkov, miljoni novih delovnih mest, bi pomenilo konec velike depresije gospodarstva.

Površine s konopljo so se začele bliskovito večati, z 405 ha v letu 1930 so se do leta 1937 povečale na 5670 ha. Bil je načrt, da se vsako leto površine s konopljo podvojijo, saj se je predelovalna industrija hitro razvijala. Konoplja je kazala na ogromne profite in nadomestilo za nafto in lesno celulozo.

Razvijajoča naftna industrija, kemična industrija in lesna papirna industrija je uvidela, da konoplja predstavlja nevarnost njihovim načrtom. Za to industrijo so stale najpomembnejše ameriške banke. Tako se je razvil celoten klan proti konoplji, ki je podprl tiste ameriške politike, ki so se borili proti njej z v stilu: "Marihuana, to je najnevarnejšo mamilo v zgodovini človeštva". Glavni vodja proti konoplji je bil Harry J. Anslinger, voditelj FBN (Federal Bureau of Narcotics, iz katerega je kasneje nastala DEA, Drug Enforcement Agency). Anslinger je imel podporo strica njegove žene, finančnega ministra Andrew Mellona, ki je bil veliki lastnik Mellon-Banke, ki je močno sodelovala z Du Pont kemično industrijo.

Anslinger je 1937 začel pravo kampanijo v ameriškem kongresu z takoimenovanimi "Krvavimi akti", katere je jemal iz raznih bulevarskih časopisv, predvsem pa Hearst časopisa, ki je prikazoval razne krvave zločine, ki bi jih naj zgrešili razni priseljenci pod vplivom marihuane. Prikazoval je, da je za okrog 50% težkih kriminalnih dejanj, ki so jih naredili Španci, Mehičani, Latinoameričani, Črnci in Grki, kriv vpliv uživanja marihuane.

Seveda za to trditev ni imel nobene osnove, saj je policijska statistika takrat prikazovala, da se 65 do 75 % umorov v ZDA zgodi pod vplivom alkohola. Tudi danes je še tako.

Seveda je bil vpliv rasizma v kongresu zelo močan in je Anslinger je imel močno podporo.

Seveda se je samo nekaj izredno bogatih ljudi in policistov zavedalo zakaj točno se gre. Potencialnega vsesplošnega konkurenta, konopljo (marihuano), je bilo potrebno prepovedati, da jim ne bi zmanjšala dobičke. Tudi policija je podpirala prepoved konoplje, ker se je končala prohibicija alkohola in ogromen policijski aparat, ki se je ta čas razvil, je potreboval nekaj, kar lahko preganja in se tako zaposli. Tako je leta 1937 kongres uvedel velike davke na konopljo, leta 1938 pa jo je popolnoma prepovedal, kot najnevarnejšo mamilo.

AMA, zveza ameriških zdravnikov se je borila proti prepovedi konoplje in je dokazovala, kako pomembno zdravilo je ta prastara rastlina za človeštvo, toda ni imela dovolj moči.

Anslinger je s svojo kampanjo nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni. Dosegel je, da je bil vsak zdravnik kaznovan z zaporom, če je delal kakršnekoli poskuse z indijsko konopljo. Še več. Poskrbel je za to, da bi se ne širila kakršnakoli pozitivna novica o konoplji. Klan proti konoplji je financiral raziskave, ki so prikazovale vsemogoče sociološke in zdravstvene nevarnosti indijske konoplje

Prastara rastlina, ki danes buri duhove

Do zdaj je bilo narejenih več kot 10000 študij o indijski konoplji ali marihuani, od tega kakih 4000 v ZDA. Le kakšen ducat od teh daje negativne rezultate. Kljub tolikšemu trudu znanstvenikov in dokazov se še konoplja ni opomogla s črne liste mamil.

3500 let je bila konoplja najpomembnejša in čislana zdravilna rastlina, Skupina znanstvenikov (dr. Raphael Mechoulam, NORML, High Times in Omni Magazin) je leta 1982 zaključila, da bi v primeru legalizacije marihuana nadomestila vsaj od 10 do 20% vseh zdravil, ki se dajo dobiti na recept. Z izvlečki iz indijske konoplje pa celo 40 do 50% vseh zdravil.

Med leti 1842 in 1900 je bila indijska konoplja zdravilo ena v ZDA in je predstavljala polovico vsega prometa z zdravili. Nikogar ni skrbelo zaradi njenega omamnega učinka.

1966 leta je kadilo milijone mladih Američanov indijsko konopljo, marihuano in zaskrbljeni starši in vlada je hotela vedeti, kakšni nevarnosti so izpostavljeni mladi. Sledilo je nekaj ducatov, kasneje na stotine študij, ki so raziskovale zdravstvene težave s kajenjem marihuane.

Vlada je začela naročevati vedno več raziskav.

Ni dolgo trajalo, da je cela legija znanstvenikov prišla do sklepa, da kemične snovi v indijski konoplji predstavljajo neverjetno terapevtsko moč. Prišli so prvi sklepi, kako indijska konoplja pomaga za astmo, sivo mreno, pri anoreksiji, tumorjih, epilepsiji, multipli sklerozi, distrofjii mišic, raznih bolečinah, menstruacijah itd.

Do leta 1976 ni minilo tedna, ki ne bi v medicinskih strokovnih revijah in splošnem tisku opisovali pozitivne lastnosti indijske konoplje.

Toda 1976 je ameriška vlada poskrbela za novo presenečenje. Prekinila je kakršne koli raziskave z indijsko konopljo. Pritisk farmacevtske industrije je bil velik. Prestrašila se je konoplje, kot vsestranskega zdravila. Vlagala je v proizvodnjo sintetičnih derivatov konoplje, ki pa nikakor niso delovali tako dobro, kot naravna marihuana.

Farmacevtska industrija, zveza lekarn, tobačna, žganjarska in pivovarniška industrija so začeli financirati več kot polovico od 4000 organizacij tipa "Družine proti marihuani".

Farmacevtska industrija je danes v ZDA prva veja gospodarstva po prometu in dobičku. Zaveda se, da bi z uveljavljenjem marihuane v medicini izgubili velik delež tržišča z zdravili, kaj šele, če bi jo popolnoma legalizirali. Zato si bo na vse kriplje prizadevala, da do tega ne bo prišlo.

vir: Hannah Biz

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 1 in 0 gostov



Opozorilo

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.

Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.