Kot sem obljubil … nekaj mojih izkušenj glede uporabe in čiščenja lesene pipe (glej fotko malo višje) v kombinaciji s konopljo. Sledeče sem spisal predvsem za novince v svetu lesenih pip. Starim mačkom se opravičujem za nakladanje.
Nekatere lesene pipe imajo že na začetku, ob nakupu, notranjo izgorevalno komoro
ogleneno ("oglenenje" — tanka prevleka oglja ali pa žgan les do nastanka tankega sloja oglja), druge pa imajo le goli les. Tiste prve naj bi lahko že kar takoj napolnili in začeli kaditi, neoglenene pa moramo najprej zaščititi. V teoriji. Na lastno pest sem spoznal, da je praksa malo drugačna in da je tudi oglenene pipe dobro pred prvim kajenjem zaščititi.
ZAŠČITA IZGOREVALNE KOMORE PIPE
Priporočajo, da stene komore oziroma luknje, kamor se natlači tobak in druga zelišča, premaže s tanko plastjo medu, kar zaščiti les in pospeši nastanek sloja oglja na stenah. Ta sloj oglja pri kajenju preprečuje gorenje lesa iz katerega je pipa narejena. Moja pipa je bila že ob nakupu oglenena, zato sem jo kar napolnil z gandžo in prižgal. Napaka! Pipa se je kadila sicer lepo, vendar je bil okus dima malo čuden, kasneje pa mi je bilo rahlo slabo v želodcu. Nato sem gledal nasvete izkušenih uporabnikov na YouTube in šel v trafiko in kupil dober tobak za pipo, čeprav tobaka ne kadim. V pipi sem nekajkrat skadil samo ta tobak, brez trave. Izgleda, da tobak les pipe nekako "balzamira", ker sem kasneje pipo spet napolnil samo s konopljo, ampak je bilo čisto drugače kot prvič. Okus in aroma sta bila super in tudi slabo mi ni bilo več.
ČIŠČENJE
Mojstri priporočajo, da po koncu kajenja pipo pustimo stati vsaj 3-6 ur, da se les in ostali materiali ohladijo. Nato pipo razstavimo, pepel nežno postrgamo ven iz komore, ustnik pa očistimo s krtačko za pipe. To velja za tobak, hašišarji pa dobro vemo, da je konoplja bolj "mastna" kot tobak in da ob kajenju na pripomočkih pušča "smolo". Prav zaradi tega velikokrat na spletu lahko preberemo, da lesene pipe zaradi te smole niso dobre, ker naj bi jih bilo težko čistiti. Tudi mene je rahlo skrbelo, da bo tako, vendar je praksa pokazala drugačno resničnost.
Če je izgorevalna komora pipe dobro zaščitena s slojem oglja, se tudi ob kajenju konoplje trdovratna smola ne nabira tako intenzivno kot pri steklenih pipah. Čez nekaj časa stene komore samo narahlo podrgnemo in izpihamo ven nesnago. In to je to! Ne duha ne sluha o težavah z zastarano smolo, kar je po svoje logično glede na to, da so steklene pipe moderni izum in so pred tem kadili marihuano v glinenih ali lesenih pipah! Več smole se nabira na akrilnem ustniku, ki pa ga je enostavno očistiti kar s krtačko za pipo pomočeno v izopropanol, nato pa ustnik operemo s toplo vodo.
V bistvu je z leseno pipo, v primerjavi s stekleno, veliko manj dela, kar se čiščenja tiče. Kadi se zelo lepo (tudi zunaj ob vetrovnem vremenu) in veliko počasneje kot stekleno. Poskusil sem tudi kaditi z uporabno filtra z aktivnim ogljem in mi je dobro, ker je dim bolj suh in ne draži pljuč. Zdaj vidim, da so te klasične lesene pipe bolj hobi, ne samo pripomoček za kajenje. Za tiste, ki bi radi samo na hitro nekaj pokadili, te pipe niso primerne, ker je potrebno malo več znanja za pravilno vzdrževanje pipe kot pa pri steklenih.
Tako, upam, da bo napisano komu prišlo prav. Še enkrat dajem povezavo do video vodiča za uporabo pipe:
Wooden Pipe Tutorial
