Povezave o konoplji

Uporaba, zloraba, uživanje, posledice, hašišarska parafernalija...
Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1012
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a setheh » 14 Jan 2013, 21:56

Green House Construction Tips for Growing 11 Feet Tall Plants by Jorge Cervantes

Kul video. Prikazuje vzgojo 3.5 meterskih rastlin v rastlinjaku. Predvidevam, da nekje v Kaliforniji.
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Bolha1
Prispevkov: 49
Pridružen: 05 Apr 2013, 13:36

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a Bolha1 » 17 Apr 2013, 22:56

Ni ravno povezava je pa dobr članek, ki sem ga zaslediv na enem iz med forumov...
VSESTRANSKA UPORABNOST KONOPLJE IN MOŽNOST NJENE PRIDELAVE V SLOVENIJI




UVOD

Konoplja (Cannabis sativa L.) sodi v družino konopljevk (Cannabaceae). V preteklosti so rod Cannabis delili na tri vrste in sicer C. sativa, C. ruderalis in C. indica. Ker se vse tri med seboj lahko nemoteno križajo, jih uvrščamo v isto vrsto, saj je to lastnost pripadnikov iste vrste. Tako danes delimo konopljo (C. sativa) le na podvrste in varietete. Njena pravilna botanična razdelitev je prikazana v preglednici 1.

Cannabis sativa ssp. sativa var. sativa navadna konoplja

Cannabis sativa ssp. sativa var. spontanea samorasla navadna konoplja
Cannabis sativa ssp. indica var. indica indijska konoplja ali kanabis

Cannabis sativa ssp. indica var. kafiristanica avtohtona v Avganistanu
Cannabis sativa ssp. ruderalis avtohtona v Rusiji

Preglednica 1: Botanično pravilna razdelitev konoplje (Cannabis sativa). Podvrsta (ssp.) sativa je zelo visoka in redko razvejana. Veje ima odmaknjene drugo od druge. V nasprotju je podvrsta indica nizko rastoča in gosto razvejana. Ima bolj zgoščene veje in ponavadi raste v obliki stožca oziroma piramide. Poznamo jo tudi pod imenom skank. V primerjavi z zgoraj omenjenima rastlinama je podvrsta ruderalis nizka in srednje razvejana. Vsebnost THC oziroma zavest spreminjajoče snovi je najvišja pri podvrsti indica.

Konoplja, katere latinsko ime je torej Cannabis sativa, ni kakšna smrtonosna droga, temveč zelo koristna rastlina, saj ima dolgo in pomembno zgodovino služenja človeštvu. Rastlino, njene dele in sestavine lahko uporabimo za preko 50.000 izdelkov na skoraj vseh industrijskih področjih. Zato je skrajni čas, da jo pričnemo pridelovati v Sloveniji. Dejstvo pa je, da mora pridelovalec konoplje že pred setvijo vedeti, kam s pridelkom.


BOTANIČNE LASTNOSTI

Konoplja je visoka, pokončna, enoletna rastlina, ki uspeva v skoraj vseh predelih sveta z blago klimo. Ob ugodnih rastnih razmerah, kot so sončno okolje, tla bogata s hranilnimi snovmi ter obilno namakanje, lahko v času približno pol leta zraste do 6 metrov v višino. Listi so dlanasti in grajeni na podoben način kot listi divjega kostanja. Sestavljeni so iz 3 do11 suličastih lističev z nazobčanim listnim robom, ki so dolgi do 20 cm in široki do 3 cm. Po pojavu prvega enojnega para listov so kasnejši pari listov ravno tako nasprotno nameščeni. Drugi par listov je sestavljen iz treh lističev, tretji par iz petih in tako naprej, dokler listi niso sestavljeni iz enajstih lističev. Občasno ima že prvi par listov 3 lističe, in drugi par po 5 lističev. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da moške in ženske cvetove razvije na ločenih rastlinah. V času rasti ločimo ženske od moških rastlin po tem, da so ženske rastline ponavadi nižje in imajo več vej kot moške. Ko začnejo cveteti, jih ne moremo več zamenjati med seboj. Ženske rastline imajo na vrhu mnogo listov, ki obkrožajo cvetove, medtem ko jih imajo moške rastline na vrhu in vzdolž cvetočih vej manj. Vsa rastlina je pokrita z žlezami, ki izločajo smolo. Ta vsebuje snovi imenovane kanabinoidi, od katerih so najbolj pomembni kanabigerol (CBG), kanabidiol (CBD) in delta-9-tetrahidrokanabinol (THC), ki je glavni krivec vseh težav s konopljo. Rastlino ščitijo pred škodljivo UV svetlobo, sušo, škodljivci in boleznimi. Največ smole izločajo žleze cvetnega odevala ženskih rastlin oziroma tako imenovanih vršičkov. Za opojno drogo ne štejemo cele rastline, temveč le posušeno listje in vršičke. Pri tem so neoplojeni vršički oziroma ženski cvetovi bolj učinkoviti od oplojenih, saj je vsebnost THC v njih višja. Takšno drogo imenujemo marihuana. Seme ne vsebuje THC, medtem ko je njegova vsebnost v steblu zanemarljiva. Danes poznamo mnogo sort konoplje, ki so bile vzgojene predvsem z namenom, da vsebujejo čim manjšo vsebnost psihoaktivne oziroma zavest spreminjajoče snovi, THC. S tem so želeli zadostiti strogim zakonom in ločevanju med vzgojo za industrijske namene ter vzgojo za drogo. Kanabinoid THC sicer vsebujejo vse znane sorte, ki se uporabljajo v industrijske namene (vsebujejo < 0,5 % THC, > 0,5 % CBD), le da so povsem neuporabne za opojne namene, saj ga vsebujejo premalo. Po drugi strani industrijske sorte vsebujejo preveč kanabinoida CBD, ki izničuje učinke THC, in tako prej povzročajo bruhanje in glavobole kot omamo. Konoplja, ki se vzgaja za pridelavo droge (kanabis), vsebuje 0,5 - 4 % THC in manj kot 0,5 % CBD. S tem lahko ovržemo enega od najbolj pogostih razlogov nasprotovanja pridelavi konoplje v industrijske namene, češ da bi jo pod to pretvezo le pridelovali, v resnici pa bi iz nje pridobivali mamilo.


UPORABA KONOPLJE V INDUSTRIJSKE NAMENE

Konopljo so vzgajali za vlakna in hrano že tisoče let pred tem preden je postala za družbo nesprejemljiva, a vseeno najbolj razširjena droga. Skoraj vsak del rastline je uporaben v industrijske namene. Rastlina ima močna in odporna vlakna, ki se razvijejo pod povrhnjico stebla. Glede kakovosti so boljša vlakna pri moških rastlinah, ki dozorijo prej kot ženske rastline. Pri dvodomnih rastlinah torej pridelajo dve različni kakovosti vlaken, kar moti pri njihovem nadaljnjem pridobivanju iz stebel in predelavi. Ta problem poskušajo danes žlahtnitelji rešiti tako, da vzgajajo enodomne sorte, se pravi obojespolne sorte, ki imajo moške in ženske cvetove na isti rastlini in je tako kakovost vlaken jasno določena. Vrvi, izdelane iz konopljenih vlaken, so nedvomno najboljše, saj ne poznamo gradiva, ki bi po kakovosti lahko nadomeščalo ta vlakna. Na tržišču je mnogo tekstilnih in drugih izdelkov narejenih iz konoplje, čeprav se tega sploh ne zavedamo. Tekstil, narejen iz konoplje, je bil dolga stoletja eden najbolj nošenih. Zato ni čudno, da so oblačila in obutev izdelana iz konopljenih vlaken, eden prvih izdelkov, ki je prodrl na današnji ekološko usmerjeni modni trg. V samo nekaj letih je konopljena moda eksplodirala od popolne neznanke do prave razvpitosti. Konopljena stebla so bogata in vzdržljiva surovina za izjemne gradbene materiale in industrijske izdelke. Iz njih je možno izdelati celotno avtomobilsko ohišje ali zgraditi hišo. Brez težav bi konoplja lahko nadomestila les za celulozo pri izdelavi papirja. Njen hektarski donos, veliko kakovostnejše in za okolje manj obremenjujoče celuloze, je kar štirikrat višji od lesa. Poleg tega ne raste 20 let kot drevesa, temveč samo 3 do 4 mesece. Tako največji prispevek k svetovnemu gospodarstvu in ekologiji lahko predstavlja ponovna vrnitev k papirju izdelanem iz enoletnih rastlin. Pri takšni pridelavi za papir, njene korenine in listi, ki jih pustimo na polju, bogatijo, zračijo in rahljajo tla ter jih ohranjajo vitalna. Olesenela stebla lahko povežemo v snope ali stisnemo v bale in jih nato porabimo za ogrevanje ali z njimi ženemo električne generatorje. Celulozo ali hemicelulozo, ki ju vsebuje skorja stebla, lahko z encimi ali bakterijami razgradimo v škrob, ki ga nato s fermentacijo predelamo v alkoholno gorivo ali naprej v metanol, etanol ali metan. Gojenje konoplje je priporočeno za oživljanje izsekanih, zapuščenih in s težkimi kovinami onesnaženih tal, ker ne siromaši tal s hranili, s svojim razvejanim in globokim koreninskim sistemom preprečuje erozijo in počasi čisti tla, saj vpija težke kovine. Ker rastline v tako kratkem času zrastejo zelo visoko, prerastejo plevel. Zato ni potrebno uporabljati herbicidov oziroma snovi za zatiranje plevela. Tako je po žetvi polje praktično brez plevela in nared za drugo poljščino. To bi lahko prihranilo kmetom na tisoče tolarjev, ki jih porabijo za herbicide in posledično pripomoglo k manjšemu onesnaževanju okolja. Kmetje, ki kolobarijo ali se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, bi lahko gnojili konopljo z biološkimi gnojili (kompostom, gnojem in gnojevko) in kolobarili z dušikom bogatimi poljščinami, kot so npr. grah, fižol in detelja. Ko pri takšnem načinu kmetovanja konopljene vršičke in listje vrnemo zemlji, ji na tak način izboljšamo rodnost. Konoplja, pridelana na takšen način, koristi okolju in blaginji podeželja. Iz konoplje, kakor iz malone vsake rastline ali organske snovi oziroma biomase, lahko naredimo biogorivo. Tako jo lahko predelamo v vrsto tekočih, trdnih in plinastih goriv, ki jih nato uporabimo za proizvodnjo električne energije. Zelo uporabno je njeno seme. Iz njega izdelano olje je eno najboljših olj, kar jih je najti v naravi. Je pravo bogastvo nenasičenih maščob, kot sta linolna in linolenska maščobna kislina, ki sta potrebni v naši prehrani. Je dosti boljše od lanenega olja, ki je primerljiv izdelek, ker je veliko bolj uporabno zaradi svojega žlahtnejšega okusa. Olje lahko pretvorimo v dizelsko gorivo, saj rastlinska olja v marsičem prekašajo nafto. Zelo je uporabno tudi v kozmetični industriji. Predstavlja izjemno blažilno sredstvo za kožo in lasišče. To v industriji izdelkov za osebno nego odpira vrata masažnim oljem, mazilom, izdelkom za nego ustnic, kremam za telo, šamponom in mlekom za čiščenje, ki so izdelani iz njega. Seme dodajajo, kot posebnost in za izboljšanje okusa, v sir in kruh. Uporabno je za izdelavo testenin, sladoleda, raznih namazov in pijač. Odlično je tudi za krmo živali in sicer predvsem perutnine.


UPORABNOST KONOPLJE V MEDICINSKE NAMENE

Kot zdravilna rastlina je poznana že iz starodavnih časov, in sicer od 2300 let pred našim štetjem. Kjerkoli je rasla, so jo imeli za dragoceno zdravilno rastlino. Zanimivo je, da je ob koncu 19. stoletja farmacevtska industrija iz nje izdelovala mnogo zdravil. Izdelovali so npr. želodčna zdravila, pomirjevala, sirupe za kašelj, proizvajali cigarete za zdravljenje astme in obliže za kurja očesa. Poleg tega so izdelovali tudi veterinarska zdravila. Nekatere izmed največjih farmacevtskih družb na svetu so tako nekdaj trgovale s snovjo, ki je sedaj prepovedana. Niso je prenehale uporabljati zaradi slabe vesti, temveč zato, ker jim ni uspelo ustaliti postopkov za pripravo konopljenega izvlečka. Tako od njega niso imele koristi. Po zmanjšani uporabi, zaradi prohibicije oziroma prepovedi, v prvi polovici 20. stoletja, se je njeno obravnavanje kot zdravilnega sredstva ponovno okrepilo predvsem zaradi »norih šestdesetih«, ko se je izrazito povečalo občasno uživanje. Kljub prepovedi so ljudje znova in znova odkrivali zdravilni učinek kajenja marihuane in o njeni dobrodejnosti napisali na stotine strokovnih člankov. Danes je problem njene obravnave glede uporabnosti v medicinske namene povezan predvsem s tem, da intenzivne raziskave potekajo šele zadnjih nekaj let. V skladu z razvojem raziskav in z njihovimi izsledki, ki potrjujejo njene pozitivne učinke pri zdravljenju nekaterih bolezni, so v svetu razvili sintetično zdravilo imenovano Marinol. Ta ima zelo podobne učinke kot konoplja in je zasnovano kot njeno nadomestilo. Je namreč sintetična oblika čistega THC v obliki tablet. Že samo dejstvo o razvoju takega zdravila potrjuje uporabnost njenih učinkov. Tista, ki se uporablja v medicinske namene je seveda prav takšna marihuana, kot jo uživajo rekreativni uživalci. V Evropi, kjer se resneje ukvarjajo z njeno uporabo v medicini, že nekaj časa oblikujejo enotna merila, ki naj bi zagotovila neoporečnost vzgojene konoplje, ki bo namenjena le bolnikom, in sicer na takšen način, kot so predpisana merila za vsa druga zdravila. Z določitvijo enotnih meril naj bi zagotovili osnovne razmere za vzgojo zdravih, neoporečnih rastlin, pri katerih bodo znane in predvidljive vsebnosti zavest spreminjajočih ter drugih snovi. S tem naj bi rešili problem, ki se pojavlja na nelegalnem trgu, kjer uporabniki praviloma niso deležni informacij o kakovosti marihuane, njenem izvoru in možnih nezaželenih primeseh. Strokovnjaki ugotavljajo njeno uporabnost predvsem pri lajšanju simptomov težko ozdravljivih bolezni in preprečevanju negativnih vplivov močnih sintetičnih zdravil, ki spremljajo zdravljenje takih bolezni. Izkazala se je kot sredstvo proti krčem. Tako se npr. lahko uporablja za zdravljenje multipleskleroze, ki je bolezen, kjer bolniki trpijo nekaj tednov ali mesecev trajajoče napade mišičnih krčev, slabšanja vida, govornih težav, tresenja, slabosti, izgube koordinacije gibov in ravnotežja. Zaradi njenega sproščajočega delovanja je uporabna za zdravljenje še mnogih drugih bolezni, ki jih spremljajo krči. Nenadomestljiva je pri zdravljenju glavkoma, neozdravljive očesne bolezni, kjer nenadzorovana rast tlaka v zrklu povzroči nepopravljivo škodo na mrežnici in na očesnem živcu ter s tem slepoto. Uporablja se lahko kot sredstvo proti bruhanju pri bolnikih obolelih za rakom, da lažje prenašajo kemoterapijo. Poleg tega pri teh bolnikih povečuje željo po hrani. Njena uporabnost je podobna pri bolnikih, obolelih za aidsom. Tudi oni trpijo za izgubo telesne teže ter slabostjo in bruhanjem. Dokazano je, da zavira rast tumorjev in sicer zavira eno izmed oblik raka na pljučih (Lewisov rak na pljučih). Lajša težave z dihanjem, kar je znano že vsaj tri tisoč let, odkar marihuana pomaga astmatikom. Med drugim tudi blaži kašelj. Ima antibiotično delovanje, deluje namreč proti gram-pozitivnim bakterijam, kot so streptokoki in stafilokok. Tako pomaga pri vnetju srednjega ušesa, zdravljenju gnojnih ran, opeklin, preležanin in drugih poškodb kože. Ker omejuje razna kožna vnetja, pomaga pri alergičnih reakcijah, ki jih spoznamo po hudem srbenju in lisah vnete kože. Uporablja se kot sredstvo za lajšanje bolečin (npr. pri artritisu in revmi). Deluje proti depresiji in melanholiji. Uporabna je za zdravljenje alkoholikov (delirium tremensa) in v nekaterih primerih pomaga pri zdravljenju odvisnosti od opijatov. Blaži migreno, saj poleg tega, da odstranjuje glavobole, služi tudi kot varovalno sredstvo zoper napade. Učinkovita je za zdravljenje rane na želodcu, ker se po njenem zaužitju zmanjša izločanje želodčne kisline. Uporabna je v ginekologiji. Pomaga namreč pri jutranji slabosti, zaradi katere bruhajo nosečnice, blaži porodne bolečine in okrepi porodne popadke, hitreje od alkaloidov rženih rožičkov. Z njeno pomočjo so tudi izboljšali mlečnost mater po porodu. Dragocena je pri zdravljenju vnetij dojk, bolečih menstruacij, analnih bolečin in pomaga pri prekomerni krvavitvi iz maternice. Njena uporaba v medicinske namene je mogoča še pri zdravljenju bolečin fantomskega uda (odrezan ud, ki te boli), infekcij s herpes virusi, spolnih bolezni (gonoreje in sifilisa), nespečnosti, medtem ko možno uporabnost kaže tudi v primeru možganskih poškodb. Glede na zgoraj omenjene podatke lahko zaključimo, da je konoplja nadvse uporabna zdravilna rastlina. Njena uporaba je priporočljiva samo kot dodatek k obstoječim zdravilom za zdravljenje nekaterih bolezni in pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov, saj lahko povzroča tudi stranske učinke.


PRIDELOVANJE KONOPLJE

Konoplja uspeva v podobnih rastnih razmerah, kot koruza. Za rast in razvoj potrebuje globoka, zračna, torej srednje težka tla. Slabo uspeva v težkih, hladnih, glinastih tleh. Plitva in peščena ter tudi kisla rastišča ji ne ustrezajo. Optimalna temperatura za rast in razvoj konoplje je 18 do 20oC. Čas setve konoplje je odvisen od dolžine rastne dobe posameznega sorte. Zgodnejša setev, to je na začetku aprila, omogoči žetev pred jesenjo in poceni sušenje stebel. Za pridelovanje vlaken je najprimernejše zmerno toplo in dovolj vlažno podnebje. Največ vlage potrebuje zlasti v obdobju cvetenja do začetka zorenja. Če padavin ni, je zaželeno namakanje. Čeprav ji suša pri pridelovanju vlaken bolj prizanaša kot lanu, se je v sušnih območjih in na lažjih tleh bolje odločiti za pridelovanje semen. Konoplja uspeva za vsemi poljščinami, sama pa je odličen prejšnji posevek drugim poljščinam. Pred njo so zaželene okopavine, zrnate stročnice, večletne krmne metuljnice pa tudi žita. Pridelovanje konoplje v kolobarju je najboljši način varstva pred pleveli, boleznimi in škodljivci, slabo namreč prenaša ostanke škropiv v tleh. Priporočen kolobar je 1 do 2 leti koruza, 2. ali 3. leto pravo žito + strniščni dosevek, 3. ali 4. leto konoplja.
Za uspešno rast in razvoj potrebuje konoplja ne le rodovitno, ampak tudi dobro pripravljeno njivo, ki jo je najbolje globoko zorati že jeseni, zgodaj spomladi pobranati, pred setvijo pa setvišče prerahljati. Glede na vrsto tal in vsebnosti hranil je treba v konopljeno njivo že jeseni zaorati hlevski gnoj in/ali pognojiti še s 70 do 100 kg N/ha ter po 40 do 110 kg P2O5 in K2O/ha. Če gnojimo z mineralnimi gnojili spomladi, jih je treba zadelati vsaj 10 dni pred setvijo, da bodo hranila na voljo mladim rastlinam. Čeprav konopljena stebla niso nagnjena k poleganju, pazljivo gnojimo z dušikom, da posevek ne poleže oziroma, da se dušik ne spira v podtalnico. V primeru ekološke pridelave ne uporabljamo mineralnih gnojil. V tem primeru je priporočeno preveriti založenost tal s hranili.
Seme posejemo s sejalnico za koruzo ali sladkorno peso. Pri setvi za vlakna mora biti posevek gost, zato lahko uporabimo žitno sejalnico. Posejemo na medvrstno razdaljo 10 do 15 cm, v vrsti pa naj pridejo semena na 5 do 10 cm. Redka setev in razvejitev rastlin nista zaželeni, ker bosta zato količina in kakovost vlaken veliko manjši. Konopljo za seme in stiskanje olja iz semena sejejo na širšo medvrstno razdaljo, to je 50 do 70 cm, v vrsti pa puste presledek 20 do 30 cm in več, da se rastline razvejijo in oblikujejo čimveč semen. Za pridelek obojega (vlaken in semen) je priporočljiva medvrstna razdalja 25 do 30 cm, vsekakor pa jo je treba prilagoditi morfološkim lastnostim sorte. Seme posejemo na globino 3 do 4 cm, odvisno od njegove debeline, sestave tal in priprave setvišča.
Med semenskimi posevki je zaradi tujeprašnosti konoplje priporočljiva razdalja nekaj kilometrov, odvisno od oblike terena, sicer obstaja nevarnost, da se sorte skrižajo..
Zaradi enakomernega vznika konoplje, posejane v lažja tla, po setvi njivo povaljamo. Glede oskrbe je konoplja nezahtevna, zlasti če mladih rastlin ne ogrožajo pleveli in škodljivci (bolhači, koruzna vešča, ptice) ali se razširjajo bolezni (pegavost, siva plesen, peronospora). Z dušikom dognojimo le, če ugotovimo, da je to potrebno in dokler je izvedba mogoča. Gosto posejane predivne konoplje niti ne moremo okopavati. Konoplja, po vzniku, zlasti pa pri gosti setvi, s hitro pokrovnostjo ne dopušča plevelom prostora in svetlobe, zato je po žetvi njiva čista in z dobro strukturo. Mehansko zatiranje plevelov s pletjem, dva do trikratnim ročnim ali strojnim okopavanjem pride v poštev le pri redki setvi, ko imamo namen pridelati seme, npr. za olje ali naslednjo setev.
Včasih so rezali stebla konoplje s posebnim nožem, jih poželi s srpom ali koso. Z napredkom tehnike se je uveljavila žetev s kosilnico, pozneje snopovezalko ter baliranje pokošenih in zgnetenih stebel. Stebla se lahko požanjejo tudi s silokombajnom. Kombajniranje nižjih sort je lažje, stebla zelo visokih sort se namreč navijajo na vrteče se strojne dele. Višje sorte večinoma zrežejo in silirajo, silirno gmoto oziroma celulozo pa naprej predelajo v papirni industriji. Aprila posejano konopljo se kosi avgusta, majske ali junijske posevke pa sredi septembra. Zaradi krajšanja dolžine dneva je ista sorta pri poznejši setvi nižja. V preteklosti so jo pri nas želi, ko so stebla porumenela in so spodnji listi začeli odpadati. Požeto konopljo so pustili v redeh in jo med sušenjem obračali. Po dolžini in zrelosti odbrana stebla so s stebli krajših rastlin zvezali v snope, jih za 10 do 14 dni zložili v kopice ali razstavke, kjer jih je veter dodobra prepihal in osušil. Požeta stebla z večinoma 50-60 % vlažnostjo je treba dosušiti na 17 do 18 % vlažnost. Posušene snope so shranili v kozolcu ali postavili stogo oziroma kopo ali oselico (oslico) čim bližje predelavi (konopljarni). Pred dežjem in ptiči so jo obložili z rženo slamo. Konoplja se je v stogi ogrela in preznojila. Pozoreno seme so osmukali ročno ali z riflji (glavniki), omlatili s cepci, otepli nad ponjavo in iztepli s palico. Bolj kakovostno predivo je dala konoplja, požeta 7 do 10 dni po polnem cvetenju moškega socvetja, ko so postale metlice svetlorumene, iz potresenih metlic se takrat osuje obilo cvetnega prahu. Res pa je, da se pri tej zrelosti ne pridela semen. Bolj grobo in trše predivo je dala žetev v voščeni zrelosti zrnja, ko so začela zrna siveti. Tako so pridelali tudi nekaj semen.
Pri dvodomnih sortah dozorijo moške rastline nekako tri tedne pred ženskimi. Zaradi ohranjanja kakovosti vlaken obojih so konopljo včasih želi tudi dvakrat. Sočasno dozorevanje rastlin v posevku so dosegli z vzgojo enodomnih sort. Pridelek stebel in vlaken je odvisen od ekotipa, izbrane sorte, vremenskih vplivov in agrotehnike pridelovanja. Povprečni pridelek suhih stebel je 5 do 10 t/ha. Iz njih pridobijo približno 20 %, to je 1 do 2 t vlaken. Z nekaterimi sortami je mogoče pridelati do 20 t stebel/ha, kar da 5 t vlaken.
Konopljo za seme je treba s kombajnom požeti dovolj zgodaj, sicer se seme osiplje. Uspešno je le kombajniranje vršičkov nizkih sort, ostanke stebel pa se pokosi. Visoke sorte je najbolje pokositi ter pozneje seme omlatiti. Pridelek semena, dosušenega na 7-8 % vlažnost, je 1 do 3 t zrnja/ha. Kar zadeva pridelek vlaken in semen, je konoplja zanesljivejša od lana. Kalivost konopljenih semen se hitro zmanjšuje. Po treh letih je le še polovična. Sveže konopljeno seme je bleščečega videza, staremu povrhnjica pomotni, se začne krušiti in luščiti.

Namen pridelave Setev Spravilo
Za predivo od 10. aprila do 10. maja, do 100 kg semena/ha, 10 do 15 x 5 do 10 cm, sejalnica za žita avgusta, kosilnica, silokombajn, do 20 t stebel/ha, tj. do 5 t vlaken/ha
Za seme in olje od 10. aprila do 10. maja, do 50 kg semena/ha, 50 do 70 x 20 do 30 cm, globina 3 do 4 cm, sejalnica za koruzo ali sladkorno peso od 5. Do 20. septembra, žitni kombajn, pridelek 1,5 do 4 t semena/ha pri 8 do 10 % vlažnosti (do 35 % olja v semenu)
Preglednica 2: Osnovni podatki potrebni za setev in spravilo konoplje.

MOŽNOSTI GOJENJA KONOPLJE V SLOVENIJI

V Sloveniji je bilo do vstopa v Evropsko unijo, po Uredbi o gojenju navadne konoplje, ki jo je izdala Vlada RS leta 1999, možno pridelovati konopljo za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za stiskanje olja, za pridobivanje snovi za kozmetične namene, za krmo živali in za pridelavo vlaken. Problem pridelave konoplje na podlagi omenjene uredbe je bil, da je le-ta konopljo, tudi če ni presegala vsebnosti THC 0,3 %, še vedno obravnavala kot drogo. Posevek konoplje je moral biti fizično varovan z ovirami (ograje) ali varovan tehnično oziroma na kak drug primeren način, ki je bil v presoji policije. Fizično varovanje konoplje, z nizko vsebnostjo THC, ni predpisano nikjer v svetu in je bilo vsekakor nesmiselno. Čemu namreč varovanje, če pa rastlina ni droga in jo je tako praktično kot kemično popolnoma nemogoče zlorabiti v opojne namene? V Sloveniji je, kljub tej uredbi, ki je dovoljevala pridelavo konoplje, šele leta 2000 uspelo pridelati prvi hektar konoplje, katerega žetve se ni lotila policija. To je uspelo Kmetijski zadrugi Murska Sobota pod okriljem Biotehniške fakultete. Njihov posevek je bil takrat strogo varovan s strani podjetja za varovanje. Ker je Slovenija 1. 5. 2004 postala članica Evropske unije, je bilo v Sloveniji do takrat potrebno sprejeti novo zakonodajo na tem področju. Tako je 29. 4. 2004 stopil v veljavo Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje (Uradni list RS, št. 44/2004). Po tem pravilniku se sme konoplja pridelovati za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za krmo živali in za pridelavo vlaken. Konopljo je po novem pravilniku dovoljeno gojiti na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 ha. V pravilniku so navedene sorte (preglednica 3), ki se smejo pridelovati v Sloveniji in določena je dovoljena vsebnost THC v konoplji in sicer 0,2 %, kar je še 0,1 % manj, kot je dovoljevala zgoraj omenjena uredba.

Dovoljene sorte konoplje v Sloveniji
Carmagnola
Beniko
Chamaeleon
Cs
Delta-llosa
Delta 405
Dioica
Epsilon 68
Fedora 17
Felina 32
Ferimon-ferimon
Fibranova
Fibrinom 24
Futura 75
Juso 14 red petiole
Santhica 23
Santhica 27
Uso 31
Bialobrzeskie
Fasamo
Felina 34
Fibriko TC
Finola
UNIKO-B

Preglednica 3: Dovoljene sorte konoplje v Sloveniji.

Novi pravilnik sicer ukinja zahteve po fizičnem varovanju nasada, vendar pa bo kmet, v primeru, da bo konoplja ob cvetenju pokazala le drobec višji odstotek THC od 0,2 %, odgovarjal pred sodiščem zaradi proizvodnje mamil. Pravilnik še vedno vsebuje zahtevo, da je v primeru, če je pridelovalec fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik, potrebno k prošnji za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje priložiti tudi dokazilo, da v zadnjih petih letih ni bil obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. V letu 2004 so se za gojenje konoplje, na podlagi tega pravilnika, že odločili štirje pridelovalci. Predvsem bi bilo perspektivno za Slovenijo, da bi se vsako leto več kmetov odločilo za pridelavo konoplje, ki je izredno pomembna in uporabna rastlina, kajti le na takšen način se bo sčasoma uredila tudi zakonodaja na tem področju.

belivitez
Prispevkov: 1706
Pridružen: 03 Maj 2012, 20:43

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a belivitez » 28 Nov 2013, 17:03

spomnim se da sem nekje gledal opisano zadetost po stopnjah, mislim da je bilo napisano tudi okvirno časovno koliko časa traja kakšna faza... mi lahko kdo pomaga poiskati? dans že cel dan preglejujem ampak ne najdem

tidymetal
Prispevkov: 234
Pridružen: 23 Feb 2013, 23:09

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a tidymetal » 28 Nov 2013, 17:35

To misliš :

Quote:

1st stage- feeling the first breathtaking release from reality

2nd stage- this reality creates a world of happiness, a.k.a.
a slight buzz

3rd stage- as your buzz escalates, you discover happiness in all sorts of dimensions.
Examples include music being clearer and more
vibrant, humor exceeding expectations, and most importantly a pasty mouth

4th stage- your buzz is radiant. you have surpassed reality
and all of the worlds fucked up problems

5th stage- you feel alive/care free. you are in the
moment, eat it, express it. live it.

6th stage- you have completely entered a world like
none other. Your passionate, loving, free. this
world is your happy place

7th stage- You are high/at the top of the world. You are
content with your high and there is no need for
more. Happy.



belivitez
Prispevkov: 1706
Pridružen: 03 Maj 2012, 20:43

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a belivitez » 29 Nov 2013, 11:38

podobna stvar vendar opisana časovno.... hm prav na enem izmed forumov sem to videl vendar nevem na katerem in pod katero temo

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1012
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a setheh » 23 Jan 2014, 14:34

Leaf Science - http://www.leafscience.com/
Novičarski portal s članki o konoplji, predvsem iz poljudno znanstvenega vidika.
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1012
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a setheh » 04 Feb 2014, 19:29

Prosim, da v to temo objavljate predvsem izobraževalne vsebine o konoplji, kot je bilo rečeno na začetku teme.
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

Uporabniški avatar
setheh
Prispevkov: 1012
Pridružen: 09 Maj 2011, 15:59
Kontakt:

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a setheh » 30 Mar 2014, 11:57

Vsi so mislili, da sem znorel
Nekoliko daljši intervju z Rickom Simpsonom za časnik Večer.
"Zelišče je zdravilo naroda; alkohol je njegovo uničenje." — Bob Marley

uros20
Prispevkov: 153
Pridružen: 23 Okt 2013, 21:58

Re: Povezave o konoplji

OdgovorNapisal/-a uros20 » 30 Mar 2014, 22:20

WEED: Sanjay Gupta - Special Report

[marley20, v prihodnje uredi povezavo tako kot je sedaj in dodaj opis, da se ve o čem se gre.
- LP, SetHeh]




Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 3 in 0 gostov



Opozorilo

Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje informacije o rastlini konoplji in drogah. Nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam. Spletna stran KONOPLJA.ORG vsebuje tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno vsebino.

Informacije, o katerih lahko berete na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, so namenjene izključno izobraževalnemu namenu. KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe katerekoli ilegalne ali legalne droge.

cron