Nekje na sredini sem nehal brat, mislim da potem debata nima več ničesar skupnega z mojim vprašanjem. V tolažbo mi je da, imajo ljudje podobne probleme. ... Ne gre ze gunjo, ne gre za čike. Spreminjat se je težko še posebaj če nisi več prepričan zakaj točno, še težje če se sam ne odločiš da se boš. Spremenil se bom zakaj točno, da bo potem moja punca vesela, jaz se bom pa odrekal še nekaj časa nečemu, kar mi paše. Dejansko jo je najbolj motlo to da sem kadilec in nehal sem kadit za en mesec malo več in kaj je bilo potem ... potem je bla gunja ... in kaj potem, potem je bil pir dejansko.
Pač ne vem zakaj je tako, da pač če sem nekje na dopustu mi paše neki v senci sedet pit pir, kakega pokadit. Nekomu ki ne pije, ne kadi in ne puši je verjtno to res težko razumet. Zakaj rabimo nekaj da smo potem dobre volje, zakaj preprosto nismo že naravno takšni. V bistvu se pa s punco dobro štekama glede vsega ostalega in fajn je preživljat dneve z njo, preveč fajn v bistvu, ker to zakomplicira vse skupaj. Star sem 22 let. Ja to vse skupaj ne laufa več, dejansko bi se spremenil če bi se tudi ona znala prilagajat meni amapak dela že celi čas nasprotno. Vedno bolj teži. Ni kompromisov so sami pogoji. I HATE THAT. Ja mislim da mam dovolj. Trenutno sma skregana.